Boj proti cigaretnemu dimu, ki je poleg opozoril o škodljivosti kajenja zdaj k nam prinesel še označevanje embalaž tobačnih izdelkov s precej neprijetnimi fotografijami, doživlja svoj vrh, zdaj pa so očitno na vrsti alkoholne pijače.
Potem ko je evropska komisija že pred leti razmišljala o uvedbi opozoril o škodljivosti pitja alkohola, ki bi bila nalepljena na steklenice oziroma odtisnjena na pločevinke, je zdaj pozvala industrijo alkoholnih pijač, da v enem letu pripravi predlog označevanja alkoholnih pijač, ki bo vsebovalo informacije o sestavinah in živilski vrednosti izdelka. Da bodo torej tudi pijače, kot sta vino in pivo, na svojih embalažah informirale pivce, kaj dejansko uživajo in kako kalorično je to, tako kot od konca leta 2014 velja za vsa druga živila. Doslej so bile alkoholne pijače namreč iz tega izključene. Če evropska komisija s predlogom alkoholne industrije ne bo zadovoljna, bo zadevo vzela v svoje roke in še prej opravila nekaj študij, v vsakem primeru pa napoveduje, da bo že do konca leta 2017 na prodajnih policah po Evropi te informacije imelo več kot 60 odstotkov steklenic oziroma pločevink piva.
Vrček piva kot tablica čokolade
Direktorica evropske potrošniške organizacije Monique Goyens v samoiniciativost alkoholne industrije ne verjame, prav tako se ji zdi nesmiselno eno leto čakanja, saj bi evropska komisija ta pravila lahko uvedla že zdaj. »Danes potrošniki lahko vejo, kaj je v steklenici mleka ali soka, ne pa, kaj je v steklenici viskija ali piva… Ne vidimo nobenega razloga, zakaj bi alkoholne pijače morale imeti posebno obravnavo. Ne pozabimo, da je vrček piva tako nabit s kalorijami kot tablica čokolade. V času povečevanja čezmerne telesne teže so obvezne informacije o sestavinah in živilski vrednosti ključne za pomoč potrošnikom pri odločanju, kaj in koliko naj pijejo.«
Enoletno čakanje na preproste informacije o tem, kaj pijemo in koliko to redi, je glede na najrazličnejše škodljive učinke alkohola in glede na neprimerljivo bolj srdito bitko proti tobačni industriji skoraj smešno. Evropa je regija z največjo porabo alkohola na svetu, saj spijemo okoli 11 litrov čistega alkohola na osebo na leto, alkohol pa je kriv za 7,4 odstotka prezgodnjih smrti in izgubljenih 125 milijard evrov, ki gredo na leto za popravljanje takšnih in drugačnih posledic njegovega uživanja.
Slovenci smo, ko gre za alkohol, pravi Evropejci. Kot so izračunali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, je registrirana poraba alkohola v letu 2015 znašala 11,5 litra čistega alkohola na prebivalca Slovenije, starejšega od 15 let, finančna škoda, ki jo ima država zaradi posledic popitega alkohola, pa že presega koristi od njegove prodaje. Najraje pijemo pivo (50 odstotkov), sledijo pa vino in žgane pijače (7 odstotkov), a naj to ne bo tolažba, saj po besedah zdravnice Mercedes Lovrečič z inštituta ne poznamo manj ali bolj škodljivih alkoholnih pijač: »Vse vsebujejo glavno sestavino alkoholnih pijač, to je etanol.«
Alkohol kriv za skoraj polovico umorov
Po raziskavi iz leta 2006 je alkohol v Evropi na leto zakrivil 10.800 smrti zaradi prometnih nesreč, 2000 umorov, kar je skoraj polovica vseh umorov na stari celini, 10.000 samomorov, 45.000 smrti zaradi ciroze jeter, 50.000 smrti zaradi raka in 17.000 smrti zaradi nevropsiholoških težav, pet milijonov otrok pa se je rodilo s prirojenimi defekti in težavami v razvoju.
Prav na to, da pitje alkohola med nosečnostjo škoduje zarodku, najbolj opozarjajo v Franciji, kjer je na embalažah alkoholnih pijač že od leta 2007 obvezna ilustracija prečrtane noseče ženske s kozarcem v roki ali pisno opozorilo, kar bi po mnenju strokovnjakov, ki so sodelovali pri projektu RARHA (Reducing alcohol related harm oziroma Zmanjševanje škode, povezane z alkoholom), moralo postati pravilo za vse države Evropske unije. Ni pa Francija edina, ki je korak naprej storila sama od sebe. V Nemčiji morajo proizvajalci na prednjo stran steklenic žganih pijač in že pripravljenih mešanic iz žganih pijač natisniti opozorilo, da jih lahko pijejo samo starejši od 18 let, v Rusiji zakon zahteva zdravstvena opozorila tako na embalažah za vino kot za žgane pijače, v Veliki Britaniji pa industrija alkoholnih pijač opozorila in informacije tiska prostovoljno.
Označevanje pijač po raziskavah nima velikega učinka na količino popitega alkohola, se pa ljudje vsaj malo bolj zavedajo njegove škodljivosti. Opozorila na embalažah tobačnih izdelkov imajo, kot ugotavljajo poučeni, bistveno večji vpliv, je pa dejstvo, da so tudi precej bolj grafična in vidna od tistih, s katerimi se sramežljivo prekrivajo njihovi alkoholni prijatelji.
