Že nekaj let zapored slovenski gostje v Nemčiji ustvarijo več nočitev, lani so jih skoraj 260.000, kar je v skupnem številu tujih turistov peščica, saj so jih imeli lani 81 milijonov. »Rekordne številke v nemškem receptivnem turizmu dosegamo že sedmo leto zapored, kar potrjuje uspešnost in moč nemške turistične industrije,« meni Iris Gleicke, pooblaščenka nemške zvezne vlade. To je mogoče doseči s strategijo in kampanjami, zato že letos glasno govorijo o tem, da bo prihodnje leto v turizmu osrednja tema Kulinarična Nemčija. Letos pa sta veliki reformator Martin Luter in 500. obletnica reformacije.
O Martinu Lutru kroži nešteto legend in zgodb, od katerih so mnoge nastale že v času njegovega življenja in takrat, ko je bilo med ljudmi razširjeno prepričanje, da na svetu obstajajo čarovnice, demoni in zli duhovi. Toda tudi resnični in dokumentirani dogodki iz Lutrovega življenja so postali snov za zabavne in zanimive zgodbe. Saj turizem so vendar zgodbe! Kot je tista o ukradenem orehu; v mestecu Worms lahko turisti okusijo prav posebno lokalno dobroto – Lutrov praliné iz čokolade in mariniranih orehov v slivovi kaši. Zgodba je povezana z enim odločilnih trenutkov v Lutrovem otroštvu. Ta posladek se je takrat postregel le ob posebnih priložnostih, nekega dne pa je Lutrova mati Margarethe posladek našla v žepu svojega sina, ki naj bi ga nekje ukradel, za kar ga je strogo kaznovala. Dogodek priča o Lutrovi strogi vzgoji in njegovi bojazni pred božjo kaznijo, ki jo je pozneje navedel kot glavni razlog, zakaj je postal menih. Ali legenda, ko je v strašnem neurju zaprisegel, da bo postal menih. Po začetku študija prava je namreč Lutra leta 1505 pred vasjo Stotternheim v bližini Erfurta ujela huda nevihta. Zavetje je poiskal pod drevesom in čisto blizu je udarila strela. V strahu za svoje življenje je zavzeto molil in sv. Ani obljubil, da bo postal menih, če neurje preživi. Dva tedna za tem se je proti volji svojega očeta pridružil avguštincem, najstrožjemu redu menihov v Erfurtu.
Še najbolj znana zgodba je tista iz 31. oktobra 1517, ko je Luter svojih znamenitih 95 tez pribil na vrata grajske cerkve v Wittenbergu. Še danes se namreč razpravlja o tem, ali je to dejanje, ki uteleša reformacijo bolj kot katero drugo, zgolj legenda ali dejansko resnični dogodek. Luter za dejanje nikoli ni podal dokazov, zgodba je nastala po pričevanju Philippa Melanchthona, ki menda sploh ni bil priča dogodku. Vsekakor je res, da je Luter prakso prodaje odpustkov obsodil v svojih pismih nadrejenim 31. oktobra 1517 in jim omenjenih 95 tez priložil kot osnovo za razpravo. Turistični delavci, ki turiste vodijo po Lutrovih stopinjah v 42 različnih krajev in mest po počitniški deželi Nemčiji, povedo tudi zgodbo o Lutrovem hrastu v Wittenbergu, ki je posajen na mestu, kjer je reformator javno zažgal papeško bulo, s katero je bil izobčen iz cerkve. In še tisto, kako sta bila povezana s Primožem Trubarjem – tudi kot ljubitelja lepih žensk.
