Dan po enem najhujših napadov s kemičnim orožjem v Siriji se je v mednarodni politiki odvrtel vrtiljak obtožb in zanikanj. Najbolj vroča razprava je potekala v varnostnem svetu OZN, kjer so zahodne države ostro grajale Rusijo zaradi trditev, da kemikalij ni uporabilo sirsko letalstvo, ampak da je zadelo kemični obrat upornikov na tleh. Napad se je zgodil v mestu Kan Šejkun, v njem pa je po zadnjih podatkih umrlo 72 civilistov, od tega dvajset otrok.
Britanski veleposlanik pri svetovni organizaciji Matthew Rycroft je v dvorani ob newyorški Vzhodni reki očital Moskvi, ker je s kitajsko podporo pretekli mesec zavrnila resolucijo OZN o sankcijah proti sirskemu režimu Bašarja Al Asada. »Imeli smo načrt, pa ste ga zavrnili, da zaščitite Al Asada. Kakšen je vaš načrt? Kakšen načrt imate, da ustavite te grozljive nesmiselne poboje?« Tudi francoski veleposlanik je za napad obtožil Al Asada. Namestnik ruskega veleposlanika Vladimir Safronkov (Rusija po smrti Vitalija Čurkina še ni imenovala novega veleposlanika) pa je vrnil žogico zahodu z besedami, da je »obseden z zrušitvijo Al Asada«, namesto da bi si prizadeval za mir. Rusko zunanje ministrstvo je tudi zavrnilo osnutek nove resolucije Francije, ZDA in Velike Britanije, ki bi napad pripisala Al Asadu. Moskva trdi, da gre za »lažno novico«, češ da je bilo kemično orožje v resnici v rokah upornikov.
Ostro stališče ZDA
Zelo ostro stališče so zavzele tudi ZDA. Najprej je tiskovni predstavnik Bele hiše dejal, da ruskim navedbam »ne verjamejo«, Trump pa je rekel, da napad pomeni »prestop mnogih rdečih črt«. Te besede letijo na neizpolnjeno tiho grožnjo Obame iz leta 2012 z vojaškim posredovanjem proti Al Asadu, če bi ta uporabil kemično orožje, kar je po ocenah mednarodnih preiskovalcev pozneje storil, in sicer leta 2013 v Gouti, s stotinami žrtev. Ostra je bila ameriška veleposlanica pri OZN Nikki Haley, ki je grajala Rusijo in odkrito namignila na možnost stopnjevanja ameriške dejavnosti v Siriji. »Vedno znova smo priča enako neresničnim pripovedim Moskve, ki tako preusmerja pozornost od Damaska,« je dejala o trditvah ruskega veleposlanika, da so videoposnetki napada v Kan Šejkunu ponarejeni. Potem pa je dodala: »Kadar so Združeni narodi vztrajno neuspešni pri skupnem delovanju, pride za državo čas, ko smo prisiljeni ukrepati sami.« Trump je prikrito grožnjo dopolnil z izjavo, da ima zdaj (glede Sirije) odgovornost, ki jo bo ponosno izpolnjeval.
Ameriški predsednik pa je pred podobno dilemo, kot je bil Obama: ali naj tvega in se intenzivneje poda v vojno ter se tako postavi po robu Moskvi, ki ščiti Al Asada, ali pa naj ostane pri politiki, ki ji je sledil Obama, čeprav se nekaterim zdi šibka. Trump je v torek po napadu obtožil Obamo, da je napad tudi posledica njegove neodločne politike.
Obama je po napadu s kemičnim orožjem v Gouti leta 2013 dosegel dogovor, s katerim se je Al Asad odrekel kemičnemu orožju in proizvodnim obratom zanj. Odvoz iz države in uničenje je nadzirala Organizacija za prepoved kemičnega orožja. 23. junija 2014 je sporočila, da so iz Sirije odpeljali zadnje kemično orožje, ki so ga pozneje uničili. Če torej za tokratnim napadom stoji Al Asad, je ali izigral mednarodno skupnost, saj je uničenje kemičnega orožja potekalo na podlagi resolucije varnostnega sveta, ali pa so ga v državo pripeljali naknadno. ba, agencije
