Ker se bližajo volitve, so vsak dan bolj pomembne zadeve, ki jim razen v predvolilnem obdobju ne namenjamo veliko pozornosti. Ena takih je tudi vprašanje, katere stranke so parlamentarne in katere niso. To vprašanje je preprosto samo na prvi pogled. V zdajšnjem sklicu državnega zbora je sporna stranka Zavezništvo socialno-liberalnih demokratov, ki nima svoje poslanske skupine in je na govorniškem odru ne zastopa noben govorec. Poslanki Zavezništva namreč nastopata kot nepovezani poslanki.
V zakonodaji »parlamentarne stranke« niso izrecno omenjene, medijem pa je dovoljena bolj naklonjena obravnava tistih strank, »ki so zastopane v državnem zboru oziroma evropskem parlamentu«. Pri Zavezništvu bi bilo to lahko vprašljivo, saj Alenka Bratušek in Mirjam Bon Klanjšček v parlamentu nastopata kot nepovezani poslanki, in ne kot poslanki Zavezništva. Alenka Bratušek na to odgovarja, da po ustavi poslanke in poslanci ne zastopajo strank, ampak ljudstvo. Sebastijan Peterka iz društva Transparency international glede na prakso ocenjuje, da se »zastopanje« obravnava široko. Po njegovem bi dejstvo, da sta članici stranke, prevladalo nad tem, da v državnem zboru poslanki nastopata v imenu nepovezanih poslancev.
Drugače kot SMS
V vodstvu RTV Slovenija se strinjajo s tem in napovedujejo, da bodo do naslednjih državnozborskih volitev Zavezništvo obravnavali kot parlamentarno stranko. »Glavni kriterij, da lahko stranka sodeluje v predvolilnih soočenjih, je, da ima na volitvah izvoljene poslance v državnem zboru oziroma v evropskem parlamentu,« so sporočili iz službe za odnose z javnostjo.
V tem bo Zavezništvo drugačno od Stranke mladih Slovenije (SMS), ki je tako na volitvah leta 2004 kot na volitvah 2008 prestopila prag, vendar je oba mandata končala brez svojih članov v parlamentu. Prvič zato, ker je vseh pet poslancev izstopilo iz stranke, drugič zato, ker so se z liste, ki so jo oblikovali skupaj s Slovensko ljudsko stranko (SLS), v parlament uvrstili le člani SLS. Mediji so nato SMS obravnavali kot neparlamentarno stranko, čeprav je bila po stališču pravnikov parlamentarna, pravi njen takratni predsednik Darko Krajnc.
V nasprotju s poslovnikom
Zavezništvo Alenke Bratušek je na parlamentarnih volitvah poleti 2014 dobilo malo več kot štiri odstotke glasov ali štiri poslanske mandate in na podlagi rezultata vsak mesec iz državnega proračuna dobi 11.910 evrov. Do septembra 2015 sta iz stranke izstopila Peter Vilfan in Jani Möderndorfer, in ker mora imeti poslanska skupina vsaj tri poslance, je predsednik državnega zbora Milan Brglez skupino Zavezništva razpustil. Nato sta Alenka Bratušek in Mirjam Bon Klanjšček skupaj s poslancem Bojanom Dobovškom, ki je prej izstopil iz največje poslanske skupine, SMC, a ni želel delovati v okviru poslanske skupine Zavezništva, zaprosili za ustanovitev poslanske skupine nepovezanih poslancev. Poslanske skupine so namreč upravičene do sekretarja, dveh strokovnih sodelavcev in referenta ter imajo več vpliva na delo državnega zbora kot poslanci, ki delujejo samostojno.
Alenka Bratušek in Mirjam Bon Klanjšček po dobesednem branju poslovnika državnega zbora v skupini nepovezanih ne bi mogli biti, ker sta članici stranke, ki je bila izvoljena v parlament, vendar je Brglez kljub temu ugodil njihovi prošnji. Božo Strle, vodja zakonodajno-pravne službe državnega zbora, je pojasnil, da poslovnika ne bi smeli brati »jezikovno«, ker bi to na način, ki bi bil »sporen z vidika ustave«, postavljalo poslanki Zavezništva v neenakopraven položaj. V njegovem mnenju je poudarjeno, da poslanki nista sami krivi za nezmožnost oblikovanja poslanske skupine Zavezništva socialno-liberalnih demokratov.
