V obdobju adolescence so mladi nagnjeni k impulzivnim odločitvam, pri katerih razum ne igra velike vloge. Bolj kot katera koli druga starostna skupina so zato nagnjeni k odvisnosti, grozi jim trajna okvara možganskih funkcij. A o dolgoročnih posledicah zlorabe drog med mladimi skoraj ni govora. Pionirsko delo Jaya Giedda, profesorja na Univerzi v San Diegu, je pokazalo, da se v obdobju adolescence možgani še razvijajo in popolnoma »dozorijo« šele v 25. letu starosti, kar bi lahko pojasnilo tvegano vedenje pri mladih in večjo dovzetnost za odvisnost.
Droge in sinapse
Obdobje adolescence je ključno za razvoj prefrontalnega korteksa možganov, ki je odgovoren za načrtovanje, določanje prednosti, zaviranje impulzivnosti, presojanje in pozornost. V istem obdobju se razvije tudi sposobnost abstraktnega mišljenja in razumevanja zakonov ter pravil medčloveških interakcij. Psihoaktivne droge ali psihoaktivne substance (pogovorno mamila ali droge) so snovi, ki primarno vplivajo na delovanje osrednjega živčnega sistema in tako vplivajo na delovanje možganov, spremenijo zaznavanje, počutje, zavest in vedenje. Najpogosteje so tarča njihovega delovanja nevrotransmitorji, skupina heterogenih biokemičnih snovi, ki prenašajo informacije med nevroni prek sinaps. Nevrotransmitorji v možganih so odgovorni za proces ustvarjanja povezav ali sinaps, ki se začne že pred adolescenco. Med 10. in 12. letom pa možgani začnejo proces redukcije sinaps. Pogosto uporabljene sinapse iz otroštva se utrdijo, medtem ko se nepogosto uporabljene in nekoristne sinapse prekinejo. Redna uporaba psihoaktivnih substanc ta proces prekine, kar ima lahko hude posledice za razvoj naših možganov.
Podatki Evropske agencije za spremljanje drog in zasvojenosti (European Monitoring Centre for Drugs and Drug Addiction – EMCDDA) so leta 2011 pokazali, da je 65 odstotkov slovenskih dijakov med 15. in 16. letom starosti zaužilo alkohol v zadnjih 30 dneh, kar je nad evropskim povprečjem. Nadpovprečno raven pa slovenski mladostniki dosegajo tudi po količini zaužitega alkohola. Iz podatkov lahko sklepamo, da so slovenski mladostniki močno izpostavljeni uživanju alkoholnih pijač in posledicam tega početja. Alkohol ne vpliva le na ravnotežje, zaviranje motoričnih funkcij in odločanje – vpliva tudi na spomin. Raziskave z mladostniki so pokazale, da alkohol najbolj zavira možnost oblikovanja novih spominov, ki so dolgoročni in za katere je odgovorno delovanje hipokampusa.
Konoplja škodljiva za spomin in koncentracijo
Med mladimi je vse bolj popularna tudi uporaba konoplje, ki daje občutek sproščenosti in zadovoljstva. Za prijeten občutek pa mladi plačujejo visok davek. Konoplja namreč kvari kratkoročni spomin in ovira sposobnosti koncentracije in koordinacije. Ker so možgani v obdobju adolescence tako občutljivi, obstaja močna povezava med zgodnjo uporabo marihuane in kasnejšo uporabo trših drog. Analize podatkov, ki so bili zbrani v ameriških populacijskih raziskavah, dokazujejo povezavo med zgodnjo rabo marihuane in poznejšo rabo drugih drog. 15,5 odstotka posameznikov, ki so pred 15. letom poskusili marihuano, je po 26 letih poročalo o uporabi heroina. Pri osebah, ki so marihuano poskusile v obdobju od 15. do 17. leta, je o uporabi heroina poročalo le 6,1 odstotka od 3,5 odstotka tistih, ki so marihuano poskusile med 18. in 20. letom starosti. Podobno velja za kokain: mladi, ki so marihuano poskusili pred 15. letom, so uporabljali kokain s kar sedem- do osemkrat večjo verjetnostjo kot posamezniki, ki so marihuano prvič poskusili pri 21. letu. V skrajnih primerih lahko pride tudi do razvoja psihoze ali izgube stika z realnostjo v kasnejših obdobjih življenja.
Obdobje adolescence je najbrž najpomembnejše za razvoj možganov, predvsem za sposobnost razumskega odločanja, načrtovanja in oblikovanja povezav v možganskih celicah. Ravno to naredi mlade tako nagnjene k zlorabi drog in tveganemu vedenju. Delna izguba spomina, motorične in vedenjske motnje so le nekatere od posledic, ki jih psihoaktivne substance puščajo na možganih najstnikov. Odgovornosti za posledice uživanja drog pa najbrž ne moremo pripisati le najstnikom samim, saj sami niso sposobni sprejemati tako velikih odločitev.
