Zadnje dneve v različnih javnih glasilih prebiramo ali gledamo reakcije prebivalcev obmejne krajevne skupnosti Škofije na predvideno vzpostavitev integracijskega centra v središču naselja. Škofjoti (kot se prebivalci Škofij od pamtiveka samopoimenujejo) so v glavnem označeni kot ksenofobni, domala fašistoidni, ker so se postopku, kot so ga vodili državni organi (MNZ), na dveh protestnih shodih in zboru občanov množično odzvali. Ne nazadnje to potrjujejo tudi množični podpisi podpore.
Kdo jih tako imenuje in napada? Humanitarni komentatorji z varne oddaljenosti. Ki se ne poglobijo v bistvo in začetek problema. Nič lažjega, kot da bi jaz, takole iz Škofij, komentiral dogajanje v na primer Mariboru. Kot krajan pa se lahko vprašujem o marsičem. Zakaj takšna tajnost postopka, ki neposredno zadeva širšo javnost? Zakaj laži, ki jih je na zboru občanov izrekel državni sekretar MNZ Boštjan Šefic? Zakaj je v takšne temne vode zamegljeno nepremičninsko dogajanje okoli gospodarsko mrtvega bivšega hostla v centru Škofij, tik pred razpisom MNZ o ponudbi razpoložljivih stanovanjskih objektov za nastanitev azilantov? Nekateri mediji so to, podprto z listinskimi dokazi, jasno prikazali. Zadeva, docela zrela za protikorupcijsko komisijo, če ne bi bila ta tako anemična. In, slednjič, zakaj o tem nihče ni ničesar vedel, dokler niso bili Škofjoti postavljeni pred dejstvo: tukaj integracijski center bo, sredi marca bo nastanjenih do 50 oseb, med njimi družine z otroki. Prav. Družine z otroki. Koliko? Koliko pa samskih oseb?
Na zboru krajanov je bila jasno in večkrat g. Šeficu postavljena zahteva, da se krajanom pove struktura oseb, ki naj bi se namestile. Izmikanje in izgovori, da tega seznama še ni, me ne prepričajo, ker vem iz lastnih delovnih izkušenj, kako funkcionirajo državni organi.
Pa tudi izgovori, da je bil o nameri MNZ župan Mestne občine Koper (MOK) z dvema dopisoma po elektronski pošti predhodno obveščen, vendar se ni odzval, me ne prepričajo. Elektronska komunikacija med državnimi organi res načeloma poteka brezhibno, kar pa se, tudi načeloma, ne dogaja na relaciji državni organi–lokalne skupnosti. Tudi to vem iz lastnih izkušenj. In to naj bi vedel tudi državni sekretar. Zato je neprepričljiv izgovor g. Šefica, da je MNZ storil vse, le župan naj bi zatajil. Če bi se državni sekretar zavedal občutljivosti problematike, česar naj bi se glede na izkušnje v drugih okoljih (Črnomelj, Velenje itd.) vsekakor moral, bi se moral osebno povezati z županom MOK in izoblikovati skupno strategijo nameščanja azilantov v lokalnem okolju.
Pred kratkim sem v Primorskih novicah prebral začudenje ene izmed ravnateljic osnovne šole v Ljubljani, zakaj neki le je tak revolt prebivalcev Škofij proti beguncem. Naj odgovorim, da ta revolt ni usmerjen zoper otroke beguncev. Ta revolt tudi ni usmerjen proti begunskim družinam. Ta revolt je usmerjen v meglo, ki jo je ustvaril MNZ s svojo agresivno politiko.
In ob tem se sprašujem: zakaj vodstvo Osnovne šole Oskarja Kovačiča v Škofijah o prihodu bodočih učencev nič ne ve? Ker ni bila o namerah MNZ s strani pristojnega ministrstva o ničemer obveščena, kot bi morala biti običajna praksa. Zakaj o tem nič ne ve vodstvo Centra za socialno delo Koper? Ker o tem s strani resornega ministrstva ni bilo obveščeno in o tem, kaj se dogaja na Škofijah, vprašuje Krajevno skupnost Škofije. Zakaj ignoriranje alternativnih rešitev, ki jih je ponudil župan in soglasno potrdil občinski svet?
In potem se čudimo reakciji Škofjotov? Utemeljenosti njihovega gneva sta se pridružila tako župan Mestne občine Koper Boris Popovič kot celotni občinski svet MOK na izredni seji.
Torej, ne zlivajte gneva na nas, Škofjote, temveč ga dajte na državne organe, ki z nespametno integracijsko politiko vnašajo v naše okolje razdor. Ki z meglenimi posli barantajo z usodami beguncev ter čustvi državljanov Republike Slovenije.
Franc Tomažič, Škofije