Zaradi namestitve petdesetih beguncev v središče Škofij naj bi bil danes v tem obalnem kraju protestni shod. Nekateri krajani menijo, da bi jih sobivanje z begunci ogrožalo. Iz odzivov, objavljenih na spletu, je mogoče razbrati mešanico pomanjkljive informiranosti in predsodkov. Razočarani pa so nad tem, da so za načrte ministrstva za notranje zadeve izvedeli šele prejšnji teden, medtem ko je imela občina Koper informacije o namestitvi že od novembra lani.
Popovičev prestop v civilno družbo
Na vprašanje koprski občini, zakaj o načrtih že novembra niso obvestili krajevne skupnosti Škofije, včeraj nismo dobili odgovora. Tudi na vprašanje, ali gre po mnenju občine za izključno pristojnost države, da odloča o namestitvi in oskrbi beguncev (v osnovi to drži), nam niso odgovorili.
Je pa v javnosti včeraj zakrožil letak, na katerem koprski občinski funkcionarji, župan Boris Popovič in člani njegove družine podpisujejo podporo »peticiji prebivalcev Škofij, ki izkazujejo svoje nestrinjanje z odločitvijo o nastanitvi beguncev sredi Škofij«. Tudi tega letaka včeraj na občini niso komentirali.
Državni sekretar Boštjan Šefic z ministrstva za notranje zadeve, ki je pristojen za področje migracij, je že v ponedeljek prišel na Škofije, da sam pojasni položaj. V enega od objektov – nekdanji hostel – naj bi ministrstvo namestilo več družin z otroki. Na ministrstvu pravijo, da bo ponovni sestanek s krajevno skupnostjo Škofije v začetku prihodnjega tedna, ko naj bi se ga udeležili tudi predstavniki koprske občine.
»Odzivi krajanov so v trenutnem položaju, v katerem naglo krožijo polinformacije, prenapeti,« pravi predsednik škofijske krajevne skupnosti Edmond Gašpar. Glede na to, kdo soorganizira protest (izpostavila se je lokalna političarka iz Popovičeve stranke), bi lahko bil protest tudi politično zmanipuliran, nakazuje Gašpar. Gre za lokalne politične napetosti in nasprotovanja, ki izvirajo iz preteklosti, zdaj pa so se zaostrila, pravi. Na več preteklih tovrstnih protestih po Sloveniji, ki so si nadeli nazive »civilna pobuda«, se je že izkazalo, da v ozadju delujejo lokalni strankarski veljaki, populisti in desničarji.
V Velenju referendum še v zraku
Dejstvo, da je mestna občina Koper Škofljanom več mesecev zamolčevala obvestilo ministrstva za notranje zadeve o beguncih, Gašpar povezuje z nasprotovanjem Popoviča njemu osebno. Sam se sicer z namestitvijo beguncev na Škofijah strinja, saj je po njegovem mnenju treba na prvo mesto postaviti human odnos do ljudi v stiski. Opozarja tudi, da begunske družine niso nevarnost, saj je njihove osebne okoliščine in status ministrstvo pred odločitvijo natančno preverilo.
Medtem ko se na Škofijah položaj šele zapleta, pa v Velenju, kjer naj bi vzpostavili azilni dom, ostre razprave med občino in civilno pobudo potekajo že več mesecev. Ministrstvo za notranje zadeve je velenjski občini sporočilo, da je že podpisalo pogodbo o najemu objekta, v katerem naj bi bil azilni dom. Velenjski župan Bojan Kontič pa s tem ni zadovoljen, saj je v Velenju še odprto vprašanje, ali bo civilni pobudi proti namestitvi beguncev uspelo organizirati referendum. Dosedanji sodni in upravni postopki v zvezi s tem namreč odgovora še niso dali. Velenjski vodilni občinski možje, ki sicer manjšemu številu begunskih družin ne nasprotujejo, bi se radi srečali s predstavniki ministrstva. A z ministrstva so nam včeraj sporočili, da bodo v Velenju »v prihodnjih tednih potekale aktivnosti za zagotovitev pogojev za morebitno aktiviranje izpostave azilnega doma, če bi razmere to zahtevale«. Srečanja s predstavniki velenjske občine ne načrtujejo, so se pa vedno pripravljeni pogovarjati, pravijo.
