Da bodo z letošnjo izvedbo gostovanja evrovizijske popevke v Ukrajini, obremenjeni z revščino in vojno, predvsem težave, smo slutili že od začetka, zares očitno pa je to postalo lansko jesen. Najprej so Ukrajinci več mesecev kolebali, katero od mest je sploh primerno za izvedbo prireditve, in se nazadnje kljub pomislekom odločili za evrovizijsko izkušeno prestolnico Kijev, ki je izbor gostila že leta 2005.
Naznanili so, da bo finale 13. maja, namesto v športni hali, kot pred dvanajstimi leti, v kijevski različici gospodarskega razstavišča. A težave so se za ukrajinski komite in Evropsko radiofuzno zvezo (EBU), ki bdi nad organizacijo spektakla, takrat komaj začele. Vodilni v ukrajinski nacionalni televiziji so namreč začeli javno zmajevati z glavo, da s financami ne kaže najbolje, in zaradi internih razprtij je decembra odstopil direktor ukrajinske državne televizije Zurab Alasania. V intervjuju za lokalni časnik je povedal, da se poleg proračunskih omejitev preprosto ni zmogel več spopadati z mučno državno birokracijo. Ta naj bi onemogočala nemoteno izvedbo dogodka, ki ga spremlja skoraj dvesto milijonov ljudi po vsem svetu.
Organizacijo evrovizijske popevke lahko preložiš na druge, če ne gre in če to storiš pravočasno, pa čeprav se sodobnim gledalcem to zdi nepredstavljivo in oboževalcem mogoče celo škandalozno. V enainšetdesetletni zgodovini popevke se je to zgodilo petkrat in večinoma so bile vzrok finance. A kapitulaciji se seveda na vsak način izogneš, če grozi, da bo štafeto prevzela tvoja največja politična nasprotnica, ki si jo s svojo zmagovalno pesmijo leto prej celo ostro grajal. Za ukrajinsko pevko Jamalo, ki je lani Evropo očarala s popevko o stalinističnem režimu in mimogrede opomnila na sodobni ruski teror proti Ukrajincem, se je namreč uvrstila Avstralija. A Avstralci so bili z organizatorji dogovorjeni vnaprej: tudi v primeru zmage ne nameravajo z letali pol Evrope pošiljati na drugo stran poloble. Ker je predrago in premalo evropsko. Na tretje mesto se je uvrstila Rusija. Rusija pa seveda komaj čaka, da Ukrajini spodleti.
Človek, ki je rešil vse težave
Nekako tako na situacijo najbrž gledajo Ukrajinci, ki so tudi po odstopu direktorja nacionalne televizije zatrjevali, da gre vse po načrtih. Sicer še ni bilo jasno, kdaj bodo začeli prodajati vstopnice ali kam bodo nastanili predvidenih 20.000 obiskovalcev, a najeli so človeka, ki bo rešil vse težave. Na mesto generalnega direktorja nacionalne televizije in radia so postavili optimističnega Pavla Hrytsaka, vplivnega televizijskega producenta in medijskega mogula. Človeka, ki je med drugim organiziral prvi ukrajinski izbor za popevko Evrovizije leta 2002 in od takrat ostal tesno povezan z evrovizijskimi organizatorji. Ukrajina je evrovizijski izbor prvič gostila leta 2005, saj jim je zmago leto prej predvsem odplesala pop izvajalka Ruslana. Takrat je Evropa cvetela od optimizma, potranzicijske države pa so se med seboj prerivale, kateri bodo naslednji pustili vstopiti v Evropsko unijo. Ukrajina pri tovrstnih ambicijah ni bila izjema. V zmagi na Evroviziji so videli priložnost, da se predstavijo kot privlačna in zelo evropska turistična destinacija. Prestolnico so med gostovanjem opremili z ognjemeti, evropskimi zastavami in zabavami, vrednimi zahodnih evropskih turistov.
Da ne bi naredila preslabega vtisa, pevki Ruslani na odru zaradi slabe angleščine niso pustili do besede in so ji menda celo svetovali, naj se s tujimi mediji pogovarja čim manj. Prijetne spomine na Kijev ima tudi naš takratni predstavnik Omar Naber, ki tja po naključju potuje tudi letos, čeprav je kot poznavalec potranzicijske scene morda zaznal tudi tisto, česar si Ukrajinci niso želeli. »Vzdušje je tipično vzhodnoslovansko, socialistično in to mislim v najboljšem pomenu, tako da nam je tistim, ki se Jugoslavije še spominjamo, ta energija kar znana. Za organizacijo je bilo poskrbljeno bolje, kot bi pričakoval,« pravi Omar Naber in dodaja, da je po njegovem v dvanajstih letih izjemno napredovala predvsem organizacija RTV Slovenija.
Dobesedno v rožicah
Februarja je kazalo, da ne bodo zmogli znova uprizoriti optimističnega vzdušja iz leta 2005. Zaradi Hrytsaka oziroma »človeka, ki ga ne bomo imenovali in je pred nekaj meseci prevzel vodstvo«, je 13. februarja odstopilo vseh enaidvajset članov tamkajšnjega organizacijskega odbora. Pojasnili so, da se zadeve ne premaknejo nikamor, zato se ne grejo več. A pretres ni trajal predolgo – le dan po njihovem odstopu so preusmerili pozornost in končno začeli prodajati vstopnice, v primerjavi s prejšnjimi leti nekaj mesecev pozneje. Naznanili so, da bodo za potrebe izbora združili dve največji hali in za vse druge obiskovalce pripravili celo vrsto atrakcij. Obljube in zagotovila, da vse poteka po načrtu, so nedavno podkrepili še s spletnim promocijskim videom, v katerem nastopa nasmejani, fit in zagoreli župan Kijeva, se snema s »selfistickom« ter na sodoben način predstavlja svojo različico »najlepšega mesta na svetu«.
Medijem nemoteno delovanje v lokalnih intervjujih zagotavlja tudi Hrytsak, ki je v imenu transparetnosti povedal, da so prireditev financirali iz mestnega in državnega proračuna – država je pristavila 15 milijonov evrov, mestna blagajna pa 7 milijonov. Od prireditve si ne obetajo preveč – pričakujejo, da bodo zaslužili okoli 2,4 milijona evrov in potem vsa sredstva vložili nazaj v mesto, v obnovo turističnih atrakcij, muzejev in restavracij. Javni promet bodo opremili z angleškimi prevodi, posejali travo in rože ter razobesili evrovizijske zastave. Da posebnih težav ni, meni tudi vodja slovenske evrovizijske delegacije Aleksander Radić: »Finančnih težav ni, izvršna producenta sta odstopila dovolj zgodaj, da je novi producent lahko prevzel vsa dela in naloge. Verjamem pa, da je delo v najožji programsko-produkcijski ekipi ukrajinske radiotelevizije UA:PBC in Zveze evropskih radiotelevizij EBU v zadnjih tednih precej napeto zaradi kratkih rokov.«
Glede na to, da so priprave očitno dobesedno v rožicah, ostaja v ospredju le še napetost z Rusijo, kateri nastopa v Kijevu ne dovolijo, saj naj bi bila njihova predstavnica omadeževana z nastopom na Krimu, to pa pomeni, da je politična sovražnica. V znak dobre volje ji ponujajo nastop prek satelitske povezave. Morebitne težave pri izvedbi oziroma brezhibno izpeljano prireditev bodo udeleženci evropskega glasbenega druženja občutili šele maja na prizorišču. Gledalci pred ekrani bomo kot vsa leta doslej tako ali tako deležni samo odrskega blišča znamenitega spektakla, ki združuje vse evropske narode (in Avstralijo) s pesmijo in plesom.
