Ali smo res na robu propada (prepada)? Za topli obrok revnih otrok v tej državi ni denarja, kultura životari kot še nikoli prej (Prešeren se obrača v grobu), izgubljamo še zadnje znake narodnega ponosa (teran) in suverenosti (NLB)… Poslušam odzive ljudi po Radiu Slovenija (kako zelo ga potrebujemo!), njihov upravičeni gnev nad vsem, kar se dogaja v tej »samostojni« Sloveniji.
Namesto za v uvodu omenjeno in podobne prireditve naj zavod RTV Slovenija raje nameni denar za tehnično izboljšavo slišnosti radijskih programov – 30 kilometrov od Ljubljane, kjer živim, ali pa od Postojne proti Obali (osebna izkušnja) komaj »lovimo« prvi in drugi program nacionalnega radia, kvalitetno pa lahko slišimo na primer Radio Ognjišče ali pa vse programe Hrvaškega radia (tudi tukaj nas »nesejo« – ali pa je to del načrtovane zarote?).
Ker sem ravno pri besedi (bi rekli poslanci), naj omenim samo še obupno slabe »razvedrilne« oddaje tipa Vse je mogoče ali Hipnoza – da ne naštevam naprej, nižje se pa res ne da, od nespodobnega ravnanja s hrano do obnašanja in govorjenja, ki nas pripravi velikokrat do samoizpraševanja, kam je odšla pamet.
Kljub vsemu ostajam zanesljivi plačnik naročnine RTV Slovenije, ki je poleg kulturnikov in literatov edini porok za ohranitev slovenščine in narodove identitete.
Srečko Knafelc, Krvava Peč
