Predvidoma od avgusta dalje si v Kranjski Gori obetajo vsakodnevno prisotnost medobčinskih redarjev, ki jo zdaj pogosteje obiskujejo med glavno sezono in ob večjih športnih prireditvah. Z novim odlokom, ki je po potrditvi občinskega sveta v prvi obravnavi zdaj v 30-dnevni javni razpravi, potrditi pa ga morajo še v vseh drugih občinah, bo namreč občina Kranjska Gora prispevala več v skupno blagajno medobčinskega inšpektorata in redarstva, kjer naj bi zaposlili tudi enega novega redarja.
Medobčinski inšpektorat in redarstvo (MIR) deluje v štirih občinah, poleg Kranjske Gore še na Jesenicah, v Gorjah in Žirovnici. Ob njegovi ustanovitvi leta 2008 so se občine dogovorile, da si bodo stroške delovanja razdelile po takrat najbolj uveljavljeni metodi – po številu stalnih prebivalcev, se spominja vodja Boštjan Omerzel. Vendar pa so kmalu ugotovili, da takšna razdelitev ne ustreza potrebam po prisotnosti redarjev v posamezni občini.
Število ljudi se v sezoni v Kranjski Gori potroji
Sredi tedna v tako imenovani mrtvi turistični sezoni je v Kranjski Gori vse dokaj mirno. Ob koncih tedna, med poletno ali zimsko turistično sezono ter ob večjih športnih prireditvah pa se število ljudi močno poveča. »Ob stalnih 5000 prebivalcih jih je takrat v občini tudi 30.000 ali 40.000, ob koncih tedna pa je lahko še enkrat toliko dnevnih obiskovalcev, zato se razmere lahko hitro spremenijo,« pravi župan Kranjske Gore Janez Hrovat.
»Največja težava takrat je pri nas promet, predvsem mirujoči.« Redarji imajo veliko dela predvsem z nepravilno parkiranimi vozili, ne le v središču Kranjske Gore, pač pa tudi v alpskih dolinah (Vrata, Kot, Krma, Tamar). »Predvsem so to kritične točke, ki jih z zdajšnjim obsegom redarstva ne obvladujemo,« dodaja župan.
Da so sedanji deleži prispevka občin, predstavljeni v grafiki, in prisotnost redarjev neustrezni predvsem za Kranjsko Goro, je po Omerzelovih besedah dokazala tudi podrobna analiza delovanja MIR. Zato so se občine na njeni podlagi odločile za nova razmerja, ki bodo v prihodnje vplivala tako na njihove denarne prispevke v skupno blagajno kot na prisotnost redarjev. S spremenjenim razmerjem in dodatno zaposlitvijo bi občine Jesenice, Gorje in Žirovnica ob enaki višini financiranja kot do zdaj imele zagotovljen enak obseg izvajanja nalog občinskega redarstva na njihovem območju, občina Kranjska Gora pa bi ob dodatnem financiranju v višini 20.000 evrov na leto pridobila kar za 85 odstotkov večjo prisotnost občinskega redarstva.
Namen ni polnjenje občinske blagajne
V Kranjski Gori, ki jo bo novo pravilo najbolj udarilo po žepu, so ta teden odlok z novimi razmerji v prvi obravnavi potrdili brez zapletov. Kot so povedali na občini, bodo denar zagotovili z rebalansom proračuna, nekaj pa se ga bo po besedah župana v občinsko blagajno steklo tudi od parkiranja v vse več modrih conah. »Nikakor pa z večjo prisotnostjo redarjev nimamo namena polniti občinske blagajne,« zagotavlja župan Hrovat, pritrjuje pa mu tudi Omerzel. »Naš namen je, da bi z okoljem vzpostavili tak odnos, da ne bi bilo treba zaračunati niti ene globe, s tem bi bili vsi najbolj zadovoljni. Tudi redarju je lažje priti v službo, če ve, da bo ljudem pomagal, ne pa da bo iz ure v uro reševal konfliktne situacije.« Prav za preventivno delovanje redarjem v Kranjski Gori zdaj pogosto zmanjkuje časa, zato bi tudi to področje radi okrepili.
Sicer pa imajo redarji in inšpektorji precej dela v Kranjski Gori tudi z nadzorom nad turističnimi taksami, vse pogosteje se ukvarjajo z varstvom okolja na območju naravnih vrednot. V vseh občinah skupaj pa so morali po lanskem poročilu o delu MIR sodeč kršitelji največkrat plačati plačilni nalog zaradi nepravilnega parkiranja in prekoračitve hitrosti ter parkiranja na prostoru za invalide.
