Ali bi se, da bi živeli zdravo, morali popolnoma odreči mesu ter slanim jedem, moki in sladkorju? Je to sploh mogoče?

Mogoče je vse, vprašanje pa je, ali je to človeku v interesu. Ko smo zdravi, glede prehranjevanja radi malce gledamo stran in si privoščimo več, kot je pametno. Ko zbolimo, imamo seveda malce več motivacije, da so tudi naše prehranske odločitve bolj modre. Pri mesu gre velikokrat za vprašanje prepričanja posameznika. Z vidika varovanja zdravja pa bi bilo vsekakor smiselno gledati na to, od kod dobimo meso in da ni prevečkrat na našem krožniku. Sveže zmleta, polnovredna moka nam ne more toliko škodovati kot bela moka, ki na trgovskih policah stoji že ne vem koliko časa in je popolnoma oropana vseh hranil. Slani prigrizki so nehrana, nekaj, česar ne potrebujemo. Ravno tako sladkor. Pri slednjem zares ne najdem popolnoma nobenega opravičila, zakaj bi ga uživali. Ga ni! Sladkor je škodljiv in pika.

Kako naj torej pravilno kombiniramo živila?

Kombiniranje živil je precej pomembno, saj so določena živila glede zahtev pri prebavi precej nekompatibilna. Kratkoročno tega ne občutimo, dolgoročno pa nam zaradi napačnega kombiniranja lahko stalno primanjkuje energije, imamo prebavne težave, nas napihuje, smo bolj podvrženi prehladom in drugim obolenjem, alergijam, debelosti… Za začetek se je dovolj držati dveh osnovnih pravil. Prvo je, da v istem obroku skupaj ne uživamo beljakovin in ogljikovih hidratov. Klasični primer sta meso in krompir. Oboje se odlično kombinira z zelenjavo in solatami, ne pa drugo z drugim. Neredko pa ljudje delajo napake tudi pri sadju. Sadje moramo uživati samo in ne v kombinacijah z drugimi živili!

Hrana nas seveda lahko tudi zasvoji. Kako se lahko na primer odrečemo sladkarijam ali prigrizkom med obroki? Nekateri prehranski strokovnjaki prisegajo na pet dnevnih obrokov, drugi le na tri…

V šali velikokrat rečem, da je pravil toliko, kot je strokovnjakov. Vse to so samo mnenja in sami preverimo, kaj nam ustreza. Da hrana tudi zasvoji, je jasno. Da nekatera živila, kot so na primer sladkarije, kruh in drugi izdelki iz moke, precej bolj zasvojijo kot druga, je tudi jasno. Ampak vseeno tej zasvojenosti nismo podvrženi vsi. Najprej se je treba vprašati, kaj nas vleče v nezdravo prehranjevanje in na koncu v zasvojenost. In odpraviti ta vzrok. Potem pa lahko raziskujemo, kakšen način prehranjevanja bi bil za nas najprimernejši. Ta pot je pravilna. Pri nenehni želji po hrani je treba razmisliti tudi, ali nam morda ne manjka kakšnih hranil. Če smo namreč »podhranjeni« s hranili, naše telo vedno znova neustavljivo kliče po hrani zaradi potrebe, da dobi vsa hranila, ki jih potrebuje. Mi pa mu neredko delamo medvedjo uslugo in v takšnih primerih posegamo po nezdravi, kalorični in s hranili osiromašeni hrani. In že smo v začaranem krogu!

Trdite, da ljudje na splošno pojemo preveč mesa. Kako ga lahko v jedilniku nadomestimo?

Upam si trditi, da povprečen jedec, ki ne pazi preveč na svojo prehrano, poje preveč mesa in mesnih izdelkov. Ali gre pri tem za navado, pomanjkanje domišljije pri pripravljanju hrane, izbirčnost ali pa kaj tretjega, niti ni pomembno. Dejstvo je, da lahko čezmerno uživanje mesa in mesnih izdelkov vodi v zakisanost telesa in v celo vrsto zdravstvenih težav. Seveda se nič ne zgodi z danes na jutri, dolgoročno pa je lahko čisto druga zgodba. Ne nazadnje se je treba zavedati, da z rednim uživanjem mesa iz konvencionalne reje hkrati zaužijemo vrsto kemikalij in zdravil. In s svojimi odločitvami prispevamo k nehumani reji živali in obremenjevanju našega planeta. Rešitev je torej uživanje mesa iz preverjenih virov in zmanjšanje količine zaužitega mesa nasploh. Danes je na temo brezmesnega prehranjevanja mogoče najti zares veliko receptov, tako na spletu kot v kuharskih knjigah, tako da nam nikoli ne bi smelo zmanjkati idej.

Kakšen je vaš odnos do številnih modernih in hitrih diet, kot so ločevalna dieta, dieta z mesom, paleolitska dieta, hitre diete z jajci, hujšanje z luno?

Skoraj po pravilu je dieta prehranski režim, ki se ga držimo določen čas, običajno z namenom, da izgubimo kakšen kilogram, potem pa se človek vrne v svoje obstoječe prehranjevalne navade. Tako bomo verjetno izgubili nekaj kilogramov, a vsi bodo skoraj zagotovo prišli nazaj. Zraven pa še kakšen dodaten kilogram! Diete niso vse slabe, z nekaterimi se da dobro in zdravo hujšati. A bistveno je, kaj storimo potem. Tu ni filozofiranja: če vedno znova ponavljamo enake napake, bo tudi rezultat enak. Torej, rešitev je dolgoročna sprememba življenjskega sloga.

Zagotovo ste slišali za dieto po krvnih skupinah. Kaj menite o njej?

Če ste brali knjige o tej dieti, potem zagotovo veste, da je avtor precej prepričljiv. Po drugi strani pa večina prehranskih strokovnjakov trdi, da nima nekih pametnih temeljev. Spoznala sem kar nekaj posameznikov, ki so si s tovrstno dieto precej popravili svoje počutje, zato si ne bi upala trditi, da je zgrešena. Če nič drugega posamezniku da precej prehranske discipline, kar je seveda dobro. Vendar, če se nečesa držite kratek čas, so tudi rezultati kratkoročni.

Večkrat slišimo, da se ljudje pritožujejo nad dietami, češ sem poskusil, nekaj časa je učinkovalo, potem pa sem vse kilograme dobil nazaj…

Diete so, kot rečeno, običajno kratkoročne. Neredko so tudi tako zelo nesmiselne in nezdrave ter dolgoročno niso vzdržne. Če se odrekamo hrani, bomo verjetno prej ali slej izgubili kakšen kilogram. Vendar bo vse skupaj zaman, če se bomo potem vrnili v stare vzorce prehranjevanja. Torej, cilj je, da odpravimo svoje nezdrave prehranjevalne navade, potem pa si umislimo določen uravnotežen prehranjevalni in življenjski slog, ki bo za nas vzdržen dolgoročno. Bližnjic ni! Seveda pa moramo pri sebi kritično preveriti, na kakšen način smo si sploh nabrali preveč kilogramov. Torej, poiskati vzrok in ga odpraviti! Morda smo čustveni jedci in preveč jemo, ko smo v stresni situaciji. Morda si mislimo, da nimamo časa, in se prehranjujemo z vnaprej pripravljeno hrano. Morda smo enostavno navajeni jesti nezdravo in preveč. Morda imamo težave s hormoni in moramo urediti najprej to. Ali pa nam nagaja počasna presnova. Razlogov je torej veliko.