Večina se nas po prazničnih decembrskih dneh, ko smo zaužili preveč slanega, mastnega, sladkega in alkoholno opojnega, odloči za spremembo: bodisi za razstrupljanje bodisi za drastično hujšanje ali pa celo za post. Je odločitev, da se po obilnem prehranjevanju v času praznikov odločimo za drastično hujšanje, pravilna?

Najboljši čas za hujšanje je takrat, ko ste močno motivirani. Na uspeh hujšanja ne vpliva to, kar ste delali prej, ampak to, kakšne diete se boste lotili. Dieta naj bo okusna in nikakor ne sme vsebovati hrane, ki je ne marate. Pomislite, če boste želeli ohranjati nizko težo, boste morali po načelih izbrane diete jesti vse življenje. Vprašajte se, ali boste lahko vse življenje preživeli brez ogljikovih hidratov.

Kako naj sploh spravimo svoje telo nazaj v ravnovesje in, seveda, kako premagati lakoto po tako obilnih jedilnikih?

Ravnovesje je zelo abstrakten pojem in ne pove nič o našem stanju. Lakoto se premaga z majhnimi triki, na primer s smutijem iz zelene špinače ali ječmenove trave in podobno. Iz prakse pa bi rekla, da po navadi ne gre za lakoto, ampak za navado, mikavnost in prepričanje, da je hrano bolje pojesti kot vreči stran. Tu si pomagamo tako, da načrtujemo, koliko hrane bomo skuhali, in se načrta držimo. Dobro je, če vse sladkarije in drugo hrano, ki nas mami, odstranimo iz svojega okolja.

Kaj menite o postu? Kako naj se ga pravilno lotimo in ali je to zdrav način »razstrupljanja« organizma?

Post je odlična naravna metoda, ki omogoča telesu, da opravi svoja vzdrževalna dela. Človek se iz različnih razlogov posti že tisočletja. Egipčanski svečeniki so se postili pred vstopom v tempelj ali pred obredom žrtvovanja. Zgodovinar Lucian je pisal, da so se v antični Grčiji žalujoči postili nekaj dni. Dečki ameriških Indijancev se na prehodu v odraslost postijo z namenom, da bi se srečali s svojim duhovnim vodjem in podobno. V sodobnem času, pa se ljudje za post odločajo predvsem zaradi zdravstvenih razlogov. Kar nekaj klinik obstaja, kjer se post uporablja kot metoda za zdravljenje različnih bolezni. Tudi vse več raziskav potrjuje ugoden učinek posta na zdravje.

Ali se lahko postijo samo zdravi ljudje ali tudi tisti, ki imajo določene kronične bolezni?

Zelo odvisno od bolezni in terapevta za post, ki tega vodi. Post načeloma ni primeren za nosečnice, doječe matere, ljudi z zelo nizko telesno težo in podhranjene ljudi, duševno bolne, ljudi z zelo hudimi boleznimi itd. Če se človek posti sam, je dobro, če prej opravi osnovni pregled pri zdravniku in o tem prebere čim več literature. Post je naravna metoda, ki je lastna ljudem in živalim. Vseeno pa se med postom lahko pojavijo določeni neprijetni občutki ali simptomi, ki so ponavadi znamenje čiščenja, zato je dobro, da človek ve, kaj lahko med postom pričakuje.

Pomembno je tudi povedati, da post ni stradanje. V času posta telo reciklira poškodovane imunske celice, črpa energijo iz svojih glikogenskih zalog, potem iz svojih neesencialnih tkiv, kot sta maščobno in mišično tkivo. Stradanje nastopi šele takrat, ko se viri neesencialnih tkiv porabijo in začne telo energijo za preživetje črpati iz tkiv notranjih organov. Po mojih podatkih je najdaljši post v Sloveniji trajal več kot 100 dni.

Najpogostejši učinki posta so: hujšanje, več energije, znižanje visokega pritiska, prenehanje bolečin v sklepih, kolkih, križu, hrbtenici in kolenih, okrepljena psihična moč oziroma okrepljen duh, izboljšanje izvidov rakavih bolnikov ali ozdravitev raka, odprava alergij, artritisa, odprava težav s povečano prostato, zaprtjem, napenjanjem in bolečinami ter krči v črevesju in ostrejši vid. Ljudje se počutijo bolj samozavestne, optimistične in pozitivno naravnane kot pred postom, prav tako se lažje soočajo s stresnimi situacijami, opažajo prenehanje težav s ščitnico, luskavico in revmatizmom.

Kakšna so sicer osnovna pravila hujšanja? Ali to pomeni, da se moramo odpovedati vsem pregreham?

Glavno pravilo, po katerem delamo shujševalne diete v Befitu, je preprosto. Dan mora biti sestavljen po principu 25 odstotkov-25 odstotkov-50 odstotkov. To pomeni, da so obroki sestavljeni iz 25 odstotkov hrane, ki vsebuje pretežno ogljikove hidrate (kruh, krompir, testenine, proso, riž, ajda, stročnice…), 25 odstotkov iz hrane, ki vsebuje pretežno beljakovine (meso, skuta, jajca, ribe…) in 50 odstotkov zelenjavne. Tipično kosilo za hujšanje je na primer: krožnik zelenjavne juhe, riž z grahom, korenčkom in piščančjim mesom ter solata. Sladkarije lahko jeste vsak dan, in sicer okoli 100 kalorij (814 kJ), enkrat na deset dni pa lahko pojemo, kar si želimo. Namen obroka po izbiri je, da se človek sprosti in zave, da dobrih ali slabih rezultatov ne prinese en obrok, ampak to, kar počnemo večino časa. Na takšni dieti osebe shujšajo približno kilogram na teden.

Vedno opozarjate na pojav jojo učinka pri dietah. Zakaj sploh prihaja do tega pojava, ko izgubljene kilograme tudi hitro pridobimo nazaj?

Pogosto slišim ženske, ki rečejo, da če bi lahko obrnile čas nazaj, nikoli ne bi začele hujšati. Jojo nastane, kadar se ljudje brezglavo in naivno odločajo za diete, ki obljubljajo hitre in dobre rezultate. Raziskava je pokazala, da skoraj tretjina ljudi, ki shujša, po dveh letih tehta več, kot je na začetku diete. Večno hujšanje ima lahko težke psihološke posledice, nemalokrat pa pripelje tudi do zdravstvenih težav. Da se jojo učinku izognemo, se moramo lotiti uravnotežene diete in biti potrpežljivi. Če 10 kilogramov niste pridobili v treh dneh, jih tudi izgubili ne boste.

Kaj menite o dietah, kot so beljakovinska, ločevalna dieta in paleolitska dieta? Je res, da so učinkovite, ali to sploh ne drži?

Učinkovita dieta je tista, ki se je lahko posameznik drži brez večjih odstopanj. To pomeni, da mora jedilnik vsebovati hrano, ki jo ima človek rad, in ne sme vsebovati hrane, ki je ne mara, sicer je že na začetku obsojen na propad. Če poznamo zgodovino diet, vidimo, da si v sodobnem času nismo izmislili skoraj nič novega. Skoraj vse sodobne diete temeljijo na prehranskih režimih iz 19. in zgodnjega 20. stoletja. Popolna dieta ne obstaja. Človek se mora naučiti jesti primerno glede na svoj življenjski slog, spol in starost.

Obstaja le eno vprašanje, ki si ga morate zastaviti, ko se odločate, katero dieto boste izbrali: »Ali se bom lahko na takšen način prehranjeval vse življenje?« Če je odgovor da, potem ste našli dieto oziroma način prehranjevanja zase, če je odgovor ne, se takšni dieti raje izognite.

Uživanje veganske hrane je v zadnjem času še posebno popularno med mladimi. Ali je to tudi zdravo prehranjevanje za vse življenje?

Veganska hrana je osnova vsake dobre in zdrave kuhinje. Znanstveniki se še niso poenotili, ali je primerna za vsa življenjska obdobja ali ne. Pomisleki so predvsem zaradi možnega nezadostnega vnosa beljakovin, vitamina B12, vitamina D, kalcija in železa. Menim pa, da se lahko vsak posameznik sam odloča o tem, kako se bo prehranjeval.