Dež res postaja dobrina. Slovenija ima še kar srečo z vodo. Toliko hribov le premoremo, da »prestrežejo« vodnate oblake in iz njih iztisnejo vsaj nekaj dežja. Pozimi vendarle zapade nekaj snega vsaj tam gori, če ga je že po nižinah vse manj. Ta vodna zaloga se počasi sprošča na pomlad. Vse bolj pa prihaja do izraza dejstvo, da prav v delih Slovenije, kjer ni hribov in ki so tudi sicer bolj oddaljeni od morja (od koder prihaja vlažni zrak), tudi dežja in s tem vode vse pogosteje primanjkuje. Suša postaja pogost izraz v našem besednjaku.
V našem jeziku in tudi v pojmovanju se je izoblikoval izraz »lepo vreme« za takrat, ko sije sonce. Če nas zmoči dež, nam ni prijetno, nas lahko zebe, se umažemo zaradi blata, nas poškropi mimo vozeči avto, ki je zapeljal čez lužo, ali pa nam kaplja in zamaka v hiši, če imamo slabo streho. Nekaj neprijetnosti nam dež res lahko povzroči. Morda je zato dež sinonim za »slabo« vreme. Zanimivo bi bilo izvedeti, ali so tudi v starih poljedelskih kulturah enačili dež s slabim vremenom in sonce z lepim. Mogoče pa ne, saj so bili pri pridelavi hrane precej bolj odvisni od vode in dežja kot danes (pa ne zato, ker bi izumili rastline, ki rodijo brez vode). Sončno vreme nam omogoča, da opravljamo razna dela zunaj brez težav. Tudi zabavamo se lažje zunaj, če sije sonce. Pikniki, rojstni dnevi, sončenje (opa, da me ne bo kakšen dermatolog za ušesa) – če pa dežuje, se nas večina umakne na suho in čaka, da bo minilo. In ne moremo na izlet, ne moremo delati na vrtu, tudi zidava in gradnja cest se ustavita.
Torej nas dež res moti in je, o ti nepridiprav, velik nebodigatreba v našem življenju. Z eno izjemo, namreč da nam prinaša vodo. Pomanjkanja dežja ne občutimo čez noč. Saj v zadnjih desetletjih Slovenija ni postala puščava. A količina padavin se vendarle počasi zmanjšuje, tudi časovna razporeditev se spreminja. Dež prihaja k nam večinoma bolj kampanjsko, vmes pa so daljša suha obdobja. To in počasno segrevanje ustvarjata stresne razmere za nekatere rastline. Ali se je tudi zato lahko lubadar tako razširil, poleg vpliva žledoloma? To je težko ugotoviti, a najbrž se bodo nekatere rastlinske vrste počasi poslovile od naših krajev.
Mogoče pa bomo vendarle začeli dež ceniti, kot bi ga morali. In bomo sčasoma nehali »zlorabljati« izraz slabo vreme za deževno vreme.
