»Če bi sodišče sledilo predlogu tožilca, bi bil prvi obsojeni direktor, ki ni oškodoval nikogar in ki je podjetje dobesedno potegnil iz blata ter ga povzdignil v nebo,« je prepričan prvi mož slovenjebistriškega Impola Jernej Čokl. »V obravnavanem obdobju je Impol letno ustvaril pet milijonov evrov dobička, zdaj ustvari pet milijonov dobička vsak mesec.«
Mariborski okrožni tožilec Niko Pušnik je uspešno Impolovo poslovanje sicer upošteval kot olajševalno okoliščino. Pa tudi časovno odmaknjenost očitanih dejanj. Vendar zaradi oteževalnih okoliščin – to je visoke premoženjske škode in nekritičnosti obdolžencev do lastnega početja – ni niti pomislil na to, da bi predlagal izrek pogojnih kazni. Čokla bi poslal v zapor za tri leta in mu odmeril denarno kazen 30.000 evrov, za soobdolženega Vladimirja Leskovarja je predlagal pol leta krajšo zaporno in 10.000 evrov nižjo denarno kazen, obdolženo podjetje Upimol pa bi moralo po njegovem prepričanju vrniti očitano protipravno premoženjsko korist in plačati še 400.000 evrov kazni.
Tretjega julija 2013 sta Čokl in Leskovar prvič sedla na zatožno klop Okrožnega sodišča v Mariboru, včeraj je sodni senat naposled dokončal dokazni postopek.
Za konec še tretje soočenje mnenj izvedencev
Sklepno dejanje je bilo še tretje soočenje mnenj sodnih izvedencev. Romana Fišer, ki jo je pritegnila obramba, je vztrajala pri tem, da so bili sporni posli pod obtožbo dobičkonosni za slovenjebistriško tovarno aluminija. Drago Dubrovski pa ni odstopal od svojega obremenilnega stališča, da Impol ni potreboval pomoči menedžerskega podjetja Upimol. Po njegovem mnenju ni bilo drugega razloga za obstoj Upimola kot pridobivanje lastniškega deleža v Impolu.
Pred Fišerjevo sta svoji mnenji predstavili še izvedenka Irena Lesjak in revizorka Erika Turin.
Afera se je začela pred desetimi leti z ovadbo policije, po kateri naj bi Impol utrpel škodo v višini več kot 34 milijonov evrov. Zanjo naj bi bila odgovorna uprava družbe. V tožilski obtožnici se je višina oškodovanja kasneje zmanjšala za skoraj 95 odstotkov.
Pušnik je včeraj vztrajal pri očitkih Čoklu in Leskovarju, da sta med letoma 1999 in 2001 oškodovala Impol za 1,8 milijona evrov. Impol sta domnevno oškodovala s tem, ko sta na družbo Upimol, ki je bila na začetku poslovanja prezadolžena in kapitalsko neustrezna, prenesla svoje kadre, znanje in povezave, da je ta lahko začela donosno poslovati.
Impolov dobiček prenesli na menedžersko podjetje
Impol je imel zadosten kreditni potencial, da bi sam nabavljal surovine, je vztrajal tožilec. Vsakoletno se je zadolževal v povprečju za 20 milijonov evrov, visoko likvidnost pa naj bi dokazovala tudi okoliščina, da je zaposlenim izplačeval trinajsto plačo. Upimol, ki ga je vodil Leskovar in je v lasti Impolovega menedžmenta, je Impolu dobavljal aluminij po višji ceni, kot če bi ta surovino naročil in plačal neposredno pri dobaviteljih, je še opomnil Pušnik. S tem so prenesli Impolov dobiček na Upimol in mu s tem pridobili protipravno premoženjsko korist.
»Izvedenec je zgrešil bistvo,« je bil prepričan Leskovar. »Impol je bil sposoben dobiti kredite izključno za nove naložbe, ne pa za obratna sredstva. Zato je moral iskati kredite v dobaviteljski verigi.«
Obramba je v svoji sklepni besedi nizala razloge, zaradi katerih naj bi bila zakonita in pravična samo oprostilna sodba. Ne nazadnje pa kazenski pregon tudi naj ne bi bil več mogoč zaradi zastaranja. Senat bo sodbo razglasil prihodnji teden.
