Na ministrstvu ne vedo ali nočejo vedeti, da je prve normative v zdravstveni dejavnosti že v davnih osemdesetih letih prejšnjega stoletja pripravil dr. Ivo Kopač, takratni direktor bolnišnice v Celju. Kasneje so bili v okviru takratne Skupnosti zdravstva in zdravstvenega zavarovanja na podlagi posebne klasifikacije o procedurah in postopkih v medicini, ki jo je sprejela Svetovna zdravstvena organizacija v zdravstvu, sprejeti normativi, ki so bili zaobjeti v tako imenovani zeleni knjigi. Ta je seveda zastarela in potrebni bi bili dopolnitev ter prilagoditev razvoju medicinske tehnologije in novim metodam zdravljenja in rehabilitacije.
Vendar ga v Sloveniji ni bilo junaka, ki bi to znal, hotel ali zmogel. In to kljub temu da veljavna zakonodaja določa, kdo naj bi določil posamezne normative in standarde. Po teh je določitev meril za mrežo javne zdravstvene dejavnosti v pristojnosti ministrstva za zdravje, a to v zadnjih 25 letih tega ni naredilo. Med temi merili je del takih, glede katerih je ministrstvo za zdravje popustilo Fidesu in s tem svojo vlogo prepustilo nekomu drugemu. Tudi to bi bilo sprejemljivo, če bi takšna merila temeljila na strokovnih analizah in ugotovitvah ter ocenah o realno možni storilnosti in obremenitvah izvajalcev, česar pa v Sloveniji nimamo.
Drugo skupino standardov storitev in pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja bi skladno z zakonskimi opredelitvami moral določiti Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Tudi ta je to svojo nalogo opravil le deloma, saj prav tako nima ustrezne in enotne metodologije za načrtovanje, obračunavanje in vrednotenje storitev, ki bi bila primerljiva za vse dejavnosti. Če bi torej ministrstvo za zdravje in zavod za zdravstveno zavarovanje opravila svoje naloge, bi gotovo bilo zadovoljstvo ministrice na mestu in deležno ustreznega priznanja. Tako pa…
Mag. Martin Toth, Ljubljana