Eksperimentalni kantavtor je v uvodu napovedal eksperiment potrpežljivosti, ki je sicer potekal že ves čas dogodka in verjetno od samih začetkov delovanja skupnosti v Rogu. Po vzdušju sodeč je eksperiment potekal uspešno. Občinstvo se je med čakanjem polglasno pomenkovalo, prihajalo v dvorano in odhajalo iz nje ter ob nastopu prisluhnilo mojstru izdelovanja zvočil in zvokov. V ravno prav časovno umerjenem nastopu smo videli in slišali tudi lastnoročno narejene dude iz recikliranih gumijastih rokavic in plastičnih cevk. Palčni klavir oziroma afriška kalimba je izdelana iz odslužene posode tupperware. Tudi običajna tradicionalna glasbila, kot so tamburica, dude, diple in meh, v rokah Olfamoža zvenijo nekoliko drugače, vendar v sožitju s prepevanjem domačno oziroma ljudsko. Besedila imajo basensko obliko ali opisujejo običajne ljudske navade in prigode, v katerih družbenokritično merijo tako navadnega smrtnika kot zablode družbenega ustroja in njegovih nosilcev. Kot se je izkazalo ob koncu koncerta, je Andrej Olfamož požel najštevilnejšo publiko in posledično tudi največji odziv.
Šestčlanska zasedba Same babe je začela nastop, ko se je čas prevesil v nov dan. Za ne prevelik zvočni preskok so v uvodni skladbi poskrbeli z uporabo kazujev. Kazu je podoben piščali, s človeškim glasom trese membrano in tako tvori značilen zvok. V nagovoru so razkrili, da prihajajo iz drugih časov, ko se je še pelo o ljubezni. V nadaljevanju so razkrili tudi zmote in tragedije medčloveških odnosov, ki ne temeljijo na enakovrednem sobivanju. Glasbene preobleke v polakustični izvedbi bobnov, električnega kontrabasa, dveh kitar, trobente in tamburina so se izmenjevale od šansona, bebop jazza, popularnih in ljudskih napevov pa vse do rokovskih viž. In vse to je bilo začinjeno z veliko večglasnega petja. Pod odrom se je razredčena publika prepustila pozibavanju ob lahkotni, v glavnem milo zveneči glasbi, ki je nekatere posameznike spodbudila vse do poskočnega plesa.
Za sklenitev koncerta je poskrbel pankovski četverec Menendes Brothers. Z gromozanskim plazom hrupnega zvoka in šokovnimi vokalnimi vdori so se lotili obskurnih tem z uporabo grotesknih besedil, v katerih smo žrtve in hkrati nosilci megalomanskih, kanibalskih iluzij. Odkrit in popoln simbolni napad na seksizem in nadvlado človeka nad človekom. Treba je poudariti, da so na pričujoči koncertni večer vse tri zasedbe opozorile na pereče anomalije naše civilizacije. Na takšen ali drugačen način.
Koncertu je po ustaljenih merilih umanjkal marsikateri pogoj za odličnost. Vendar z zavedanjem, da je pomemben sleherni član skupnosti in z ustvarjanjem pogojev za boljšo skupnost se takšna vrednost izmeri nad vsako ustaljeno odličnostjo. Ko smo odhajali, smo za seboj pustili materinski dan in v trenutku skočili eno uro v prihodnost.
