Miha Pogačnik, ki umetnost in posel povezuje že dobri dve desetletje, na podjetje gleda antropomorfno – kako deluje mikrokozmos, torej človek, in kako naj bo skomponirano podjetje. »Upoštevati moramo torej dve ravni. Prva raven je posameznik. Ta mora biti živ in se mora razvijati. Ne sme biti torej samo nekdo, ki pač ima službo in prejema plačo. Ljudje imamo nagon po razvoju in se moramo tudi stalno razvijati. Druga raven je delo v timu. V podjetjih to tudi obvladajo.
Ampak v čem je razlika med orkestrom in podjetjem? V tem, da glasbeniki v orkestru igrajo genialno kompozicijo, mojstrovino, podjetja pa pogosto igrajo precej primitivno vižo, nad čemer pa ljudje niso navdušeni. Podjetja namreč nimajo mojstrovine, ki bi jo igrala, ali pa se sploh ne vprašajo, kaj pa mi sploh igramo. Podjetja ne poznajo svojega smisla, nimajo svoje zgodbe. In prav naloga kadrovskih služb, HR, je, da ustvarijo okolje, v katerem komponirajo partituro za podjetje,« opisuje Pogačnik.
