Upokojenka Milica Nabergoj z Rakeka ima sosedo, ki je stara 94 let. »Nekega dne me je ustavila pred hišo in dejala, naj bom pozorna na roleto na njenem oknu. Če bo čez dan ostala spuščena, bo zagotovo z njo nekaj narobe, zato naj jo pridem pogledat, mi je naročila,« se spominja. Roleta se še danes vsak dan dvigne, sosedi pa sta v tem času razvili zelo lep medsebojni odnos.
Nabergojeva je začela osamljeno sosedo obiskovati, skupaj sta začeli igrati karte. Prinese ji drva, skupaj gresta na sprehod ali na pokopališče, včasih ji prinese kaj iz trgovine. Nabergojeva je članica Društva upokojencev Rakek in ena od prostovoljk, ki pomaga svojim vrstnikom, 94-letna gospa pa lahko zaradi njene pomoči in pozornosti še vedno živi doma.
Druženje, prevozi...
Njuna zgodba je del programa Starejši za starejše, ki ga vodijo v Zvezi društev upokojencev Slovenije. V njem mlajši in vitalnejši upokojenci pomagajo starejšim od 69 let. Obiščejo jih na domu in preverijo, če so mogoče osamljeni, če kdaj potrebujejo prevoz do zdravnika ali kakšno drugo pomoč. S tem jim omogočajo, da lahko dlje časa živijo v svojem domačem okolju. Tovrstno prostovoljno delo danes opravlja več kot polovica vseh slovenskih upokojenskih društev in v 12 letih so potrkali na vrata skoraj dveh tretjin starejših od 69 let.
»Druženje, sprehodi, veliko je prevozov do trgovine, lekarne, zdravnika, pomagajo jim pri hišnih opravilih, pripeljejo jim hrano, poskrbijo za osebno higieno,« le nekaj oblik pomoči našteje vodja projekta Rožca Šonc. Med ranljivimi skupinami posebej izpostavi ženske, ki so z nizkimi dohodki ostale same. Iz izkušenj pa ve, da zelo nerade priznajo, da potrebujejo pomoč. »Gospa je ob obisku naših prostovoljk zavrnila pomoč. Čez nekaj časa jo je vendarle sprejela – pod pogojem, da si paket pomoči razdeli s sosedo, ki že več dni ni jedla drugega kot suh kruh,« pove eno od zgodb, ki združuje ponos in solidarnost obenem. »Prostovoljke upokojenskih društev so pogosto tudi tiste, ki ljudem na dom prinesejo paket Rdečega križa ali Karitas,« drugo zgodbo s terena pove prostovoljka in koordinatorka pomoči Slavica Frelih iz Kopra. »Ljudi je sram, da so 40 let delali, pa morajo kljub temu prositi za pomoč. Naše prostovoljke jim zato prinesejo pakete in jih razbremenijo tega sramu,« razloži.
3500 prostovoljcev
V Sloveniji v okviru 302 društev upokojencev na ta način sovrstnikom pomaga 3500 prostovoljcev, med njimi celo nekaj slovenskih županov. Prostovoljci so lani obiskali 19.263 posameznikov in z njimi preživeli več kot 750.000 ur. Če bi njihovo lanskoletno prostovoljno delo ovrednotili v denarju, bi to zneslo 4,7 milijona evrov, v vseh 12 letih programa pa so prostovoljci na ta način družbi prihranili kar 46 milijonov evrov.
Projekt peljejo že 12. leto, Šončeva pa težko reče, da se je položaj starejših v teh letih izboljšal. »Nekateri podatki kažejo, da jim je danes lažje. Ne trdim, da se določenemu segmentu prebivalstva ni kaj izboljšalo, a realnost je za večino, predvsem za ranljive skupine, drugačna,« meni sogovornica. Kažejo se tudi razlike med posameznimi regijami.
Med regijami, kjer si lahko starejši privoščijo več, izstopata severna in južna Primorska. Če si v Prekmurju kar tretjina starejših s svojimi dohodki ne bi mogla privoščiti pomoči na domu, je na Primorskem takšnih zgolj 15 odstotkov.
V Zvezi društev upokojencev Slovenije si za državni program želijo sistemskega financiranja, saj so ne glede na vse dobre rezultate in prihranke družbi podvrženi vsem rezom v javne finance. Z rednim in stabilnim financiranjem pa bi lahko v program vključili vsa društva upokojencev in s tem tudi vse starejše, ki pomoč potrebujejo.
