Z zadrževalnikom Vogršček uporabniki nimajo sreče. Potem ko so ga zgradili leta 1989 in z obetajočimi besedami pospremili v delovanje, je pregrada že po 18 letih začela puščati. Narejene so bile številne idejne študije, opravljena intervencijska dela, vse skupaj pa zdaj bolj kot deluje, klavrno propada.
Po prvotnih načrtih naj bi iz zadrževalnika, v katerem so načrtovali 8,5 milijona kubičnih metrov vode, namakali več kot 3500 hektarjev površin v spodnjem delu Vipavske doline. Danes okoli 130 kilometrov dolg namakalni sistem pušča in je skoraj propadel.
Odločilni bodo izračuni
Minister za kmetijstvo Dejan Židan je včeraj po seji sveta goriške razvojne regije povedal, da aktivnosti glede zadrževalnika potekajo po načrtih. Odločiti pa se bo treba, ali bodo namakalni sistem obnavljali ali pa se lotili novogradnje. »Namakalni sistem je v celoti amortiziran. Je v slabem stanju, na številnih mestih pušča, izkoriščen pa je le 40-odstotno. O tem, kako se bomo lotili dela, bo treba odločiti na podlagi izračunov.
Te naj bi naredili do meseca maja, ko se bomo ponovno srečali,« je dejal Židan in dodal: »Denar je zagotovljen, država bo projekt stoodstotno financirala in po izračunih bomo lahko šli takoj v razpis.«
Razveseljive so tudi zadnje analize vode. Ta je primerna za uporabo, vsi parametri pa so nižji od tistih, ki jih predpisuje Evropska unija. »Do naslednjega sestanka bodo kmetom na razpolago tudi tehnološke smernice, po katerih bodo lahko videli, kdaj se lahko uporablja voda za namakanje,« so povedali odgovorni.
Brez namakanja ne bo kmetijstva
»Kaže, da se je voda res izboljšala. Običajno je začela zaudarjati jeseni, ko je nivo vode v zadrževalniku padel. Vzroka za onesnaženje še niso ugotovili. Upam, da bomo dobili tudi odgovor na to vprašanje. Seveda bo treba rešiti tudi plačevanje in vrsto drugih problemov,« je povedal Dominik Soban iz Vrtojbe, eden izmed članov civilne pobude in uporabnik sistema. Da je namakanje v Vipavski dolini nujno in da si brez vode ne moremo zamisliti kmetijstva v dolini, poudarja tudi Aleksander Gregorič iz Prvačine. »Žal se vse prepočasi premika. Vse manj pa je tudi tistih, ki bi se ukvarjali s kmetijstvom,« dodaja Gregorič.
