Še za časa Jugoslavije so v Vipavski dolini želeli urediti vrt obilja, v katerem bi množično pridelovali sadje in zelenjavo. A načrtovalce je prehitel razpad skupne države in od predvidenih petih namakalnih sistemov so leta 1989 dokončali le zajetje Vogršček. Največji namakalni sistem v državi, ki sprejme okrog osem milijonov kubičnih metrov vode in bi v idealnih razmerah zadoščal za namakanje 3500 hektarjev površin, je kmetom kolikor toliko dobro služil do leta 2007. Tedaj so pod pregrado opazili moker madež, kar je bil znak, da slednja pušča. Namakanje je odtlej nezanesljivo, največkrat odpove ravno v času največje suše in potreb po vodi. Dogajalo se je, da je bila voda, s katero so kmetje zalivali sadje, umazana in kalna, zato so ga morali naknadno prati z dražjo vodo iz vodovoda. Leta 2016 pa so zaradi fekalnega onesnaženja vode namakanje celo prepovedali.
Dvanajst let do sanacije
Zajetje so si z vrha jezu ogledovali tako rekoč vsi kmetijski ministri zadnjih 12 let, kmetom obljubljali skorajšnjo sanacijo in interventno krpali najnujnejše luknje. Čeprav dilem glede smiselnosti sanacije ni bilo – od nje je namreč odvisen obstoj kmetijstva v dolini – se potreba po celoviti prenovi ni premaknila dlje od želja. Razlog: sanacija pregrade zadrževalnika je bila tedaj ocenjena na štiri milijone evrov, sanacija omrežja namakalnih cevi pa še na dodatna dva milijona evrov.
Odslej bo drugače, trdita kmetijska ministrica Aleksandra Pivec in okoljski minister Simon Zajc, ki sta včeraj z gradbenim podjetjem Kolektor podpisala pogodbo o celoviti sanaciji pregrade in spremljevalnih objektov ob zajetju, s katero želijo namakalni sistem vrniti v polno obratovanje za nekaj prihodnjih desetletij.
Na koncu se je izkazalo, da prvotno predvidenih šest milijonov evrov še zdaleč ne bo zadostovalo za celovito sanacijo in da so bila številna dela pri prvotni oceni podcenjena. Kmetijsko in okoljsko ministrstvo oziroma njegova direkcija za vode bosta tako morala skupaj za naložbo nameniti 10,4 milijona evrov. Direktor direkcije za vode Tomaž Prohinar ocenjuje, da bo sanacija zahtevna. Zgraditi bodo morali nov predor pod zemljo, urediti nove cevovode in spremljevalne objekte. Kljub temu zagotavlja, da med gradnjo čez poletje kmetje ne bodo ostali brez vode za namakanje. Gradbinci so bodo morali dela lotiti tako, da namakanje v tem času ne bo ogroženo.
Vodo bi spravili vse do Vipave
Ministrica Pivčeva po obnovi pregrade, ki jo morajo gradbinci dokončati prihodnje leto, napoveduje dodatna vlaganja v omenjeni namakalni sistem. Na južnem kraku načrtujejo obnovo razvodnih cevi, na severnem pa podaljšanje namakalnih cevovodov še do Ajdovščine in Vipave, kjer bi lahko iz zajetja namakali dodatnih 2000 hektarjev površin. »Leta 2021, ko se začne nova evropska finančna perspektiva, računam na pridobitev evropskih sredstev za nadaljevanje obnove. Sanacija južnega kraka je ocenjena na približno 1,5 milijona evrov, novogradnja severnega pa je po eni prvih ocen vredna okrog sedem milijonov evrov,« je pojasnila Pivčeva. Zajc ob tem napoveduje, da so namakalni sistemi prihodnost in da jih bo treba v prihodnjih letih zaradi podnebnih sprememb zgraditi še več.
