Po podatkih Agencije RS za okolje (Arso) je bilo lani v Celju kar 53 preseganj koncentracije trdih delcev PM10 v zraku. Decembra, ko na prostem potekajo številne prireditve, je bila koncentracija povišana skoraj vsak dan. A glavni krivec za onesnaženost zraka ni več industrija, pač pa promet, neugodne podnebne razmere in individualna kurišča, v katerih ljudje kurijo tudi ne dovolj suh les.
V oddelku za okolje in prostor na Mestni občini Celje pravijo, da je onesnaženost zraka z delci PM10 kompleksen problem, ki se ga ne da rešiti čez noč. »Zmanjševanje emisij iz kurišč in prometa pa je tudi s finančnega in organizacijskega vidika zahtevnejše, ker gre za razpršene vire, z nizkimi izpusti, ki veliko bolj onesnažujejo prizemne plasti zraka. K temu je treba prišteti še neugodno kotlinsko lego mesta s temperaturnimi inverzijami in dnevi brez vetra, kar dodatno povzroča kopičenje majhnih delcev v zraku, ki se ob stabilnem in suhem vremenu zadržujejo v zraku tudi več dni, kar je krivo za dolgotrajnejše preseganje mejnih vrednosti,« pojasnjujejo na občini. Podatki monitoringa zraka pa kažejo, da v poletnih mesecih teh težav ni, kot tudi ne ob deževnih in vetrovnih dneh.
Nujen večji nadzor dimnikarjev
Celje sicer že nekaj let izvaja ukrepe, da bi se onesnaženost zraka zmanjšala. Eden od teh je tudi energetska sanacija stavb in zamenjava zastarelih kurilnih naprav. V prometu pa bi emisije bistveno zmanjšali z izgradnjo ustrezne infrastrukture, ki pa je Celje še nima.
»Ravno zdaj je v pripravi celostna prometna strategija z načrtom ukrepov, ki bodo omogočali učinkovitejšo trajnostno mobilnost. Tudi z vzpostavitvijo javnega mestnega prometa, dograjevanjem manjkajoče infrastrukture za pešce in kolesarje in podobno. Pri pripravi odloka o načrtu kakovosti zraka in podrobnejšega programa ukrepov pa sodelujemo s pristojnim ministrstvom, saj je odlok in tudi program ukrepov, poleg mestnega sveta, potrdila tudi vlada,« pravijo na mestni občini. Sicer pa je bila letos izdelana tudi novelacija odloka in ukrepov.
»Dopolnitve, ki smo jih pripravljali skupaj s predstavniki ministrstva, se nanašajo na uporabo malih kurilnih naprav v gospodinjstvih, ki za ogrevanje uporabljajo les,« še povedo na občini. Ugotavljajo pa tudi, da bo nujen večji nadzor dimnikarjev, ki lahko pri pregledu kurilnih naprav zaznajo nepravilnosti in nanje tudi opozorijo.
Spodbujajo zamenjavo kurilnih naprav
Še največji problem je, da Celje še vedno nima obvoznice, na katero bi preusmerili tovorni promet, s čimer bi razbremenili Mariborsko cesto. »Po informacijah direkcije za infrastrukturo naj bi še letos naročili izdelavo projektne dokumentacije za odsek od avtocestnega priključka vzhod, to je od Bežigrajske ceste do Slanc pri Teharjah za vozila, namenjena proti Štoram, Šentjurju in naprej proti Obsotelju. Prav tako se zavzemamo za izvedbo trase tretje razvojne osi s priključkom v Arji vasi, ki bi omogočila lažji pretok prometa od Velenja do Celja in naprej proti jugu oziroma Laškemu in v nadaljevanju proti Posavju in Dolenjski,« razkrivajo na občini.
Več prometa si želijo preusmeriti tudi na železnico, spodbujajo elektromobilnost, uporabo koles in javnega potniškega prometa. »Za zamenjavo kurilnih naprav v gospodinjstvih že tretje leto zapored iz proračuna namenimo 50.000 evrov na leto, kar zadošča za zamenjavo okoli sto kurilnih naprav. Nekaj denarja pa namenimo tudi za izboljšanje toplotnih postaj v večstanovanjskih objektih, ki so priključeni na daljinsko ogrevanje,« še naštevajo ukrepe na Mestni občini Celje.
