Potem ko je skupina novinarjev v okviru projekta za poročanje o organiziranem kriminalu in korupciji leta 2014 poročala o veliki ruski shemi pranja denarja, je včeraj, skupaj s kolegi iz več medijskih hiš – v Sloveniji je sodelovalo Delo –, objavila še to, kako shema deluje in kje je končal denar. Organizatorji so po razkritjih novinarjev celotno shemo pranja denarja vzpostavili s pomočjo jedra 21 podjetij s sedeži v Veliki Britaniji, na Cipru in Novi Zelandiji. Skupna značilnost podjetij je, da so njihovi lastniki skriti in da so ruska podjetja denar na račune teh podjetij nakazovala pod pretvezo poplačila domnevnih dolgov.
V središču pranja denarja sta se znašli moldavska banka Moldindconbank in latvijska banka Trasta Komercbanka. Na prvi je končalo osem, na drugi pa slabih 13 milijard evrov. Druga je bila, kot pišejo novinarji, za pranje denarja še posebno priročna, saj je imela sedež v Evropski uniji in je bilo tako manj verjetno, da bi preostale banke podvomile o čistosti transakcij. Evropska centralna banka je banki pred letom dni sicer odvzela licenco zaradi podkapitaliziranosti in pomanjkljivega notranjega nadzora. Ruska podjetja in poslovneži so nato z obeh bank dvigovali denar in ga porabljali za razkošje pa tudi v politične namene, na primer za financiranje nevladne organizacije, ki v EU zagovarja ruske interese.
Denar tudi v Sloveniji
Nekaj imen, do katerih se je uspelo dokopati novinarjem pri projektu, kaže, da so v shemo vpleteni bogati in vplivni Rusi, ki so, kakopak, obogateli s poslovanjem z državo. Na primer Aleksej Krapivin, poslovnež iz zaupnega notranjega kroga ruskega predsednika Vladimirja Putina, Georgij Gens, moskovski poslovnež, lastnik skupine Lanit, ene večjih ponudnic storitev informacijske tehnologije v Rusiji za Apple, Samsung, Asus in druge računalniške velikane, ter Sergej Girdin, čigar ruska skupina Marvel se ukvarja z informacijsko tehnologijo in je pomembna stranka največje ruske banke.
Oprani denar je našel pot tudi v Slovenijo. V nekaj letih se ga je na bančne račune slovenskih bank steklo dobrih 15 milijonov evrov, od tega največ, 5,5 milijona evrov, na račune pri Novi Ljubljanski banki. Velika večina nakazil je prišla z računov moldavske banke Moldindconbank. Vsa plačila so izvedle štiri slamnate družbe iz Velike Britanije in s Cipra, prejemniki pa so bili štiri pravne osebe in dve fizični. V treh primerih je šlo, tako poročajo v Delu, za plačilo dejansko opravljenih storitev. Oprani denar je končal še na računih Deželne banke, Sberbank in nekdanje Factor banke. V bankah zadev niso hoteli komentirati.
V shemi so se sicer znašle številne banke po vsej Evropi. V Nemčiji sledi opranega denarja vodijo do 27 bank. Največ denarja je po poročanju Süddeutsche Zeitunga končalo na računih Commerzbank (dobrih 27 milijonov dolarjev) in na računih Deutsche Bank (24 milijonov dolarjev). Skupno naj bi iz ruske pralnice denarja na računih nemških bank med letoma 2010 in 2014 končalo 66,4 milijona dolarjev. Tudi v teh bankah niso hoteli razkrivati podrobnosti, dejali so le, da spoštujejo vso zakonodajo in smernice glede nadzora nad transakcijami. V Deutsche Bank so povedali še, da so v ta namen od leta 2015 dodatno zaposlili kar tisoč novih sodelavcev.
Banke nerade prekinejo sodelovanje
Razkritja, do katerih so se novinarji, ki sodelujejo pri tem projektu, dokopali, kažejo, da se banke redko odločajo za prekinitev odnosov s spornimi partnerji, pa čeprav se ti znajdejo sredi kriminalističnih ali preiskav bančnih regulatorjev. Tako je na primer Deutsche Bank sodelovanje s sporno latvijsko banko prekinila šele, ko ji je ECB odvzela licenco, medtem ko je na primer ameriška banka JP Morgan Chase sodelovanje z omenjeno latvijsko banko na zahtevo bančnega regulatorja morala prekiniti že leta 2013. Deutsche Bank je prav letos z ameriškimi in britanskimi regulatorji sklenila poravnavo v vrednosti več kot pol milijarde dolarjev zaradi sodelovanja pri pranju denarja ruskih strank. Pri pranju denarja so sodelovale podružnice Deutsche Bank v Londonu, New Yorku in Moskvi, in sicer so prek bančnih računov teh bank ruske stranke sklepale navidezne delniške posle. V nekaj letih naj bi tako oprali okoli deset milijard dolarjev.
