Problem staranja delovne sile se ne dotika zgolj posameznika in države, temveč ima velik vpliv na delodajalce ter poslovne in delovne procese. Čez pet let bo namreč v Sloveniji že vsak četrti zaposleni starejši od 55 let, zato je vloga zaposlovalcev v soočanju z izzivi aktivnega staranja, ki jih spremljajo tudi hitre tehnološke spremembe in digitalizacija, ključna.
Kakšno bo delo prihodnosti, kako se spreminjajo delovna mesta in katere so ključne kompetence zaposlenih, na kakšen način izrabiti potencial starejših sodelavcev bodo govorili tudi na četrtkovi konferenci Zlata nit 2016, s katero bodo zaznamovali že deseto obletnico Dnevnikovih izborov najboljših zaposlovalcev.
Nizek odstotek starejših aktivnih
Aktivacija starejših zaposlenih je v zadnjem času ena najaktualnejših družbenih tem. Vlada je decembra lani sprejela dokument Starejši in trg dela ter akcijski načrt za izvedbo dogovorjenih 50 ukrepov, s katerimi naj bi med drugim dvignili odstotek zaposlenih, starih med 55 in 64 let. Ta namreč znaša samo 35 odstotkov in Slovenijo med vsemi 28 članicami Evropske unije postavlja na predzadnje mesto, takoj pred Grčijo.
Kot je med drugim na poslovnem HR-zajtrku, ki ga je organiziral portal mojazaposlitev.si, poudaril Peter Pogačar, državni sekretar za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter vodja priprave pokojninske reforme in reforme trga dela, gre 75 odstotkov vseh starejših v pokoj takoj, ko za to izpolnijo minimalne pogoje. Zato so pred časom uvedli tudi bonuse za daljšo delovno aktivnost. K trajni brezposelnosti starejših pa v veliki meri pripomorejo tudi delodajalci, ki izkoriščajo možnost, da starejši prejemajo nadomestilo za brezposelnost do 25 mesecev. Kar pomeni, da jih kar 35 odstotkov pokojnino dočaka na zavodu za zaposlovanje in namesto plače prejema socialno nadomestilo.
Hibernacija zaposlenih
Med odgovori, kako doseči večjo stopnjo zaposljivosti starejših, se ponujajo vzpostavljanje zdravega delovnega okolja za starejše, krepitev izobraževanja in vseživljenjsko učenje, saj se izkazuje, da so dolgotrajno brezposelni predvsem nizko izobraženi in brez ustreznih kompetenc, ter ozaveščanje vseh deležnikov na trgu dela o pomenu starejših.
Tako menijo tudi strokovnjaki ob izdaji globalnega indeksa konkurenčnosti talentov (GTCI), ki ga vsako leto izračuna podjetniška izobraževalna ustanova INSEAD v sodelovanju z Adeccom. »Vseživljenjsko učenje je ključno, da tudi starejši pridobijo nove veščine in si izboljšujejo pogoje za nadaljnjo zaposlenost. Ukrepe bi morala sprejeti tako država kot tudi podjetja, za nenehno učenje pa bi morali skrbeti tudi sami,« je prepričan Miro Smrekar, direktor Adecco Slovenija. priporočila, ki izhajajo iz GTCI, pa so: države morajo razvijati tehnologijo in spretnosti. Učni načrti morajo biti sestavljeni iz izkustvenih in projektnih pristopov, ki temeljijo tudi na možnosti usposabljanja na delovnem mestu, kot je na primer vajeništvo. Podjetja morajo vlagati v stalno usposabljanje zaposlenih in mladim nuditi možnost usposabljanja na delovnem mestu. Zaposleni se morajo zavezati vseživljenjskemu učenju in pridobivati digitalne veščine.
Ko zaposleni ni deležen usposabljanj in se ga ne spodbuja k razvoju, se to hitro odrazi tudi v njegovem nezadovoljstvu na delovnem mestu. To je pokazala tudi raziskava Zlata nit. Na temelju analize odgovorov zaposlenih se je namreč izkazalo, da gredo zaposleni po 41. letu v »zimsko spanje«, saj njihov osebni razvoj drastično upade. Zato bo treba v generacijo, ki ima pred seboj vsaj 20 delovno aktivnih let, vsestransko vlagati, med drugim opozarja Boris Dular, direktor kadrovskega sektorja v Krki.
Umaknili so jih iz prvih bojnih vrst
»Zato je to generacijo treba obravnavati kot 'mlado generacijo v najboljši kondiciji', ki je že pridobila pomembne izkušnje in lahko največ svoje ustvarjalnosti pokaže v naslednjih dveh desetletjih svojega delovnega življenja. Tak pristop pa terja, da v to generacijo še naprej vlagamo v strokovnem in osebnostnem razvoju, predvsem pa, da se otresemo predsodkov o starosti.«
Potencialu, ki ga imajo starejši sodelavci, se niso hoteli odreči niti v Steklarni Hrastnik, ki je leta 2010 z novim vodstvom stopila na pot korenite preobrazbe. Ta je že po treh letih podjetje, ki je s 700 zaposlenimi največji zaposlovalec v Zasavju, iz rdečih številk pripeljala do dobička. Poskrbeli so namreč za razvoj podjetniške in učeče se kulture ter vzpostavitev boljšega, privlačnejšega in zanimivega delovnega okolja. Zaposlenim so dali vedeti, da jih potrebujejo in cenijo. »Ljudem smo vrnili ime in priimek,« slikovito opisuje Soniboj Knežak, odgovoren za kadre v Steklarni Hrastnik.
Veliko težo preobrazbe je nosil vodstveni kader s srednjim menedžmentom vred, kjer je bilo veliko sprememb, saj nekateri kljub dobremu strokovnemu znanju za vodje niso bili primerni. Tako so poskrbeli za pravočasen, predvsem pa sistematičen pretok znanja in gradnjo kompetenc. Poskrbeli so tudi, da so starejše ljudi »umaknili iz prvih bojnih vrst«, iz operative in proizvodnje, ter jih postavili za mentorje oziroma vodje.
Tudi ta poteza lahko odpre širši družbeni premislek: zakaj ne bi imeli starejši zaposleni možnosti odločanja o tem, da bi namesto nenehnega vzpenjanja po karierni lestvici ali prenapornega dela za svoja leta raje delali krajši delovni čas in opravljali delovne naloge, ki so v skladu z njihovimi psihofizičnimi sposobnostmi.
Tega se dotika tudi dr. Stephan Sigrist, vodja švicarskega možganskega trusta W. I. R. E. »Po eni strani je veliko izobraženih ljudi, ki hočejo delati, pa se morajo upokojiti, po drugi strani pa je veliko ljudi v zahtevnih, fizičnih službah, ki imajo zdravstvene težave in bi se lahko že prej upokojili. Podjetja bodo morala ustvariti programe, kako starejše zadržati v svojih vrstah, toda pod drugačnimi pogoji. Z leti bi se prejemki višali, ko bi dopolnili določeno starost, pa bi tako kot produktivnost šli navzdol. To bi prineslo fleksibilnost. Danes velja, da starejši ko si, dražji si. To je zelo narobe.«
Na okrogli mizi, ki bo tvorila konferenco Zlata nit z naslovom Spremembe so. Sprememba bom!, bodo svoja opažanja, izkušnje in smernice pojasnjevali dr. Anja Kopač Mrak, ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Miro Smrekar iz zaposlitvene agencije Adecco, dr. Nenad Filipović iz IEDC – Poslovne šole Bled ter Anisa Faganelj, vodja Zlate niti.
