S prvimi pomladnimi dnevi se začne sezona del na vrtu, ljudje odpadke zažigajo in tako se začne tudi sezona požarov v naravi. Konec tedna so po državi gasilci morali vsaj 60-krat pogasiti manjše požare, pa tudi kakšen večji travniški požar ali ogenj, ki je zajel grmovje. Ta teden jih je bilo vsaj dvajset vsak dan! Že nedolžna iskra lahko v naravi hitro zaneti požar velikih razsežnosti, za mnoge tovrstne požare pa je kriva prav človekova malomarnost in nevednost.
Kurjači pravila vestno kršijo
»Požar se v določenih razmerah lahko širi zelo hitro, tudi s hitrostjo več kot 100 kilometrov na uro,« opozarjajo na Upravi RS za zaščito in reševanje in dodajajo, da mora biti, če že kurimo, kurišče ves čas pod nadzorom. Ob vetrovnem vremenu se nevarnost za nastanek požara močno poveča, zato takrat ne smemo začeti kuriti oziroma moramo ogenj takoj pogasiti.
»V praksi to redkokdo upošteva,« opaža Tomas Felkar iz Gasilsko-reševalne službe Kranj. Da požari uidejo izpod nadzora, je največkrat krivo pomanjkanje kritičnosti pri ocenjevanju razmer in zaščitnih ukrepov. »Ljudje pravijo, da že deset let kurijo na enak način, pa še ni prišlo do požara, zakaj bi torej tokrat ravnali drugače,« povzema njihove argumente. Da bi bilo katero od kurišč na travniku obdano z negorljivim materialom, še ni opazil, tudi stalna navzočnost ljudi ob kurišču je redka, enako velja za vodo in druge pripomočke za gašenje. Temu pa svoje dodajo tudi materiali, ki na ogenj v naravnem okolju ne spadajo. »Ljudje druge odpadke najpogosteje kurijo ponoči, da njihovo početje zaradi drugačne barve dima ni tako očitno. A prav v takšnih primerih je požarov več, saj nenaravni materiali gorijo z večjo močjo,« opozarja Felkar.
Da bi se izognili nevšečnostim, Felkar svetuje napoved kurjenja ognja na številko 112. »Regijskemu centru za obveščanje sporočite, kje in kdaj boste kurili. Tako se boste izognili nenadnemu obisku gasilcev, ki jih utegnejo poklicati sosedje zaradi dima. To vas nič ne bo stalo, mogoče pa bo komu drugemu rešilo življenje ali premoženje.«
Pomagajo tudi nadomestna opravila in pripomočki
Sicer pa kurjenje na vrtu, njivi ali travniku ni nujno opravilo, opozarja predavateljica na Biotehniškem centru Naklo Nataša Kunstelj. »Mnogi menijo, da je to najlažja pot, da se znebijo vrtnih odpadkov; z ognjem pa uničimo tudi bolezni in škodljivce, ki so na listju, ter preprečimo možnost njihovega širjenja na nove sadike.« Vendar se vse to da enako učinkovito preprečiti tudi s kolobarjenjem, ustrezno izbiro odpornih sort, pravilno pripravo zemljišča, ustrezno globino setve, zemljo se da razkužiti tudi z vodno paro. »Kurjenje bi lahko uporabili le v skrajnem primeru ob virusnih boleznih na rastlinah, sicer pa zadostuje, če vrtne in poljske odpadke odložimo na kompost.«
Za varnejše kurjenje v naravi obstajajo kovinske posode, ki preprečujejo, da bi se ogenj razširil v okolico. »Njihova slabost je, da so uporabne le za sežiganje manjših količin,« pravi Kunstljeva. Z njo se strinja tudi Felkar. »200-litrski kovinski sod imamo tudi kranjski gasilci in ga uporabljamo za sežiganje manjših količin naravnih snovi, saj tako tudi tla ostanejo čista. Tak sod zadostuje za vrtičkarje, za večje količine pa seveda ni primeren.«
