Potem ko družba Litostroj Jeklo približno 190 delavcem več kot dve leti ne plačuje prispevkov, njeni računi so neprekinjeno blokirani prav tako več kot dve leti, dogovorjenih obveznosti iz zadnje prisilne poravnave pa upnikom ni poravnala, je dolgoletni direktor Miroslav Gnamuš sodišču februarja predlagal vnovični postopek prisilne poravnave. Kot smo v Dnevniku razkrili pretekli teden, namerava Litostroj Jeklo navadnim upnikom, na katere prisilna poravnava edino učinkuje, v vnovičnem postopku prisilne poravnave ponuditi 30-odstotno poplačilo terjatev.
Ali bo sodišče ugodilo ponovni prisilni poravnavi, je težko napovedovati. Po neuradnih informacijah naj bi se namreč na Finančni upravi RS (Furs) zavzemali za stečaj družbe. Ko smo o tem spraševali Furs, so nam odgovorili, da postopek izvršbe še ni zaključen, zato podrobnosti ne morejo pojasnjevati.
Ne glede na prisilno poravnavo ali stečaj pa so na vidiku že prvi obrisi načrtovanega razkosanja Litostroja Jekla. Kot smo izvedeli neuradno, naj bi Litostroj Jeklo, v primeru, da mu bo uspelo postati dolgoročno delujoča družba, deloval kot holding, pri čemer naj bi se financiral z oddajo premoženja v najem.
»Reševanje Litostroja Jekla s proizvodnjo vred bi bilo utopično«
Gnamuš, nekdanji lastnik, po vstopu Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) v lastniško strukturo pa še naprej direktor Litostroja Jekla, je naše informacije potrdil. »Reševanje Litostroja Jekla s proizvodnjo vred bi bilo utopično. Že prva prisilna poravnava je pokazala, da v času insolvenčnega postopka ni bilo pridobljeno skoraj nobeno naročilo. Ko je novembra 2014 postala končno pravnomočna, je bilo podjetje brez dela. To in še nekateri drugi dejavniki pa so onemogočili realizacijo prisilne poravnave,« je dejal Gnamuš. Po njegovih pojasnilih v vnovični prisilni poravnavi želijo v največji meri ohraniti rentabilne dele proizvodnje, premoženje pa v celoti odprodati po čim višjih tržnih vrednostih ter poplačati upnike, med katerimi je na prvem mestu Furs.
Do odprodaje, nadaljuje Gnamuš, bo večina nepremičnin in strojev oddana v zakup, z najemninami pa namerava družba vračati dolgove. V času ponovne prisilne poravnave bo Litostroj Jeklo dokončal sklenjene posle, nove pa sklepal le, če bodo tako želeli kupci. V nasprotnem primeru jih bodo sklepali najemniki, je dodal Gnamuš.
Prvi je celjski poslovnež Ljubomir Gajić. Iz javno dostopnih podatkov je razvidno, da se je doslej kot samostojni podjetnik ukvarjal s posredništvom pri prodaji goriv, rud, kovin in tehničnih kemikalij. Gajić pa je januarja letos ustanovil družbo Litostroj Specialna livarna in jo registriral na naslovu Litostrojska 42, kjer domuje več drugih podjetij v lasti Gnamuša. Kot je povedal Gnamuš, je Gajić kandidat za najem istoimenskega manjšega proizvodnega obrata, ki je bil zaradi rentabilnosti tik pred zaprtjem. Razen Specialne livarne Litostroj Jeklo oddaja v najem proizvodne obrate – livarno, modelno mizarno in strojno obdelavo. Možen pa je tudi najem celotnih proizvodnih zmogljivosti Litostroja Jekla, je razvidno iz februarja objavljenega javnega vabila k oddaji ponudbe za najem prostih proizvodnih zmogljivosti.
Drugi možni najemnik je poslovnež Ferdinand Marguč, ki kot samostojni podjetnik in prek podjetja Strojegradnja Marguč že vrsto let sodeluje s Skupino Litostroj Jeklo. »Podjetja iz skupine Marguč so izrazila interes za najem prostih proizvodnih zmogljivosti,« je potrdil Gnamuš. Marguč se sicer zanima za nakup terjatev od avstrijske slabe banke Heta Asset Resolution (na njej so končale terjatve avstrijske banke Hypo) v višini okoli 700.000 evrov, zavarovanimi s štirimi ogromnimi stroji.
Prodaja proizvodnih strojev že skoraj pod streho
Za terjatve in stroje skupaj z nakupom okoli tisoč kvadratnih metrov velike nepremičnine na območju Litostroja Jekla, na kateri ima vknjiženo zastavno pravico Intesa Sanpalolo Bank (do pred kratkim Banka Koper), naj bi odštel okoli 1,5 milijona evrov. Proizvodni program Litostroja Jekla je Marguč označil za zlata vrednega, s katerim pa se ne more ukvarjati vsakdo. Dodal je, da je pred leti, pred začetkom prisilne poravnave Litostroja Ravne, od te družbe že odkupil tri večje stroje.
Takrat je bil lastnik Litostroja Ravne Litostroj Jeklo, v obeh družbah pa je v postopku prisilne poravnave DUTB, s spremembo terjatev v lastniški kapital, postala večinska lastnica. V nasprotju z Litostrojem Jeklom je prisilna poravnava Litostroja Ravne uspela. Kot nam je pojasnila direktorica Litostroja Ravne Maja Pučko Gnamuš, je bila prisilna poravnava uspešno zaključena, vse prispevke okoli stotim delavcem redno poravnavajo, sproti plačujejo vse obveznosti, povrhu pa poslujejo pozitivno.
