Politiki radi govorijo. Smolo pa imajo, da novinarji pišemo in beležimo njihove izjave. In tako njihovih lepih besed ne pozabimo. Tako si bomo bržkone dobro zapomnili tudi smele napovedi ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča minuli konec tedna v Šaleški dolini in na Koroškem, ko si je potek načrtovane trase od Šentruperta do Velenja in naprej do Koroške ogledal na terenu in z gotovostjo zatrdil, da se bo gradnja prihodnje leto začela. Tako je minister za infrastrukturo spet poskrbel za vzhičenost Šalečanov in Korošcev, ki čakajo vsako besedo, ki obljublja začetek gradnje hitre ceste.

Spomnimo, da je vlada januarja letos sprejela državni prostorski načrt, ki je tudi podlaga za pridobitev gradbenega dovoljenja. Toda kako si razlagati všečne ministrove besede, če pa vemo, da je ob nastopu funkcije odločno zatrdil tudi, da drugega tira ne bo, zdaj pa je ta tako rekoč že dejstvo. Enako je pred dvema letoma, resda še v vlogi kandidata za ministra, razjezil Korošce, ker jim je dejal, da so boljše ceste lahko tudi dvorezen meč. In da se bodo ljudje zatem iz Koroške še pogosteje vozili v druge dele države, kar pomeni demografsko slabitev. Ker ljudje pač gredo s trebuhom za kruhom, na Koroškem pa da je gospodarstvo tako že propadlo in je tako vprašljiva tudi ekonomska upravičenost gradnje.

A po začetnih spodrsljajih so z ministrom bolj vešči kolegi očitno opravili hitri tečaj in ga podučili, da mora kot minister ljudem le kimati in jim obljubljati. Četudi v prazno. Tako je svoje nespretne in včasih tudi cinične izjave počasi popravljal in jih jemal nazaj. Zato se tudi ob zadnjih napovedih in obljubah, da tretja razvojna os bo, četudi prvi mož Darsa zatrjuje, da finančne konstrukcije zanjo ni, bojim, da gre le za predstavo za javnost. Ljudje pa naj se na terenu še naprej veselo prepirajo, katera hiša bo »padla« in po kateri njivi bo trasa speljana. Ker na koncu iz vsega tega tako ne bo nič.

Tako nikomur ne gre verjeti, da se bo gradnja res začela, dokler ne bodo zabrneli na trasi prvi stroji. Da je bil ogled trase in obisk ministra v Šaleški dolini in na Koroškem bolj strankarski piar, pa kaže tudi dejstvo, da predstavnikov mladinske civilne iniciative za tretjo razvojno os, edinih, ki vladi dihajo za vrat, dokler ta ne bo začela izpolnjevati obljub o gradnji, na okrogli mizi v Velenju o tretji razvojni osi v petek sploh ni bilo. Ko sem se pozanimala, zakaj, sem izvedela, da sploh niso bili povabljeni. Ko so izrazili željo, da bi kljub temu želeli priti, pa jim je bilo rečeno, da zanje ni prostora. Čudno. Če bi vsi, brez fige v žepu, privoščili Šalečanom in Korošcem, da končno pridejo do težko pričakovane ceste, bi bili verjetno veseli vseh akterjev, ki si za to prizadevajo. In pri tem ne računajo le na politične točke.