Airbnb. Poceni storitve, ki znižujejo plače redno zaposlenih, socialne standarde in kakovost storitev. Takšen je po besedah izvršne direktorice Inštituta za odličnost na Dunaju Isabelle Mader en pogled na spletno platformo, prek katere tudi v Sloveniji številni posamezniki turistom oddajajo svoja stanovanja. Toda na ekonomijo souporabe oziroma tako imenovano delitveno ekonomijo lahko gledamo tudi drugače. »Lahko jo razumemo kot priložnost za souporabo neizkoriščenih virov,« pravi Maderjeva. Namesto da bi stanovanje med lastnikovim dopustovanjem samevalo, ga v tem času koristno uporablja nekdo drug.
Nelojalna konkurenca
Oba pogleda držita, ocenjuje Uroš Buda, soustanovitelj Zavoda Gostoljubnost slovenskih domov in direktor podjetja Tour As, v katerem od leta 1995 turistom v Ljubljani ponujajo zasebne apartmaje. »Če bi vsi v Sloveniji vse delali prek platform, se pravi oddajali stanovanja prek Airbnb, se vozili naokoli s ponudniki prevozov prek Uberja, si izposojali knjige prek platforme za knjižnice in bi tudi za nakupe vsega drugega blaga in storitev uporabljali neko platformo, ne bi nihče več plačal nobenega davka in nastal bi kaos. Zelo dobro pa je, da ta tehnologija ljudem omogoča dodaten prihodek od tistega, kar imajo, in to kar z domačega kavča, saj lahko stranke pridobivajo brez posebnega napora,« pojasnjuje.
Tudi njegovo podjetje se oglašuje prek Airbnb. Problem je, da ponudniki turističnih stanovanj, ki ne izpolnjujejo nobenih posebnih kriterijev in ne plačujejo nobenih dajatev, pomenijo nelojalno konkurenco. Za ves svet velja, da neregulirana ponudba turističnih prenočišč prek Airbnb in drugih podobnih platform najbolj prizadene prav manjše uradne ponudnike z nizkimi cenami. Hotelske verige in druga večja podjetja niso toliko oškodovana, ocenjuje avstrijski analitik in svetovalec na področju razvoja mest dr. Johannes Lutter. »Zasedenost uradnih ponudnikov sob, stanovanj in hiš v Ljubljani je zaradi tovrstnih platform padla za samo nekaj odstotkov, toda promet se je zaradi pritiska na cene znižal za 30 odstotkov,« pritrjuje Buda.
Eni v prepovedi, drugi v dogovore
Odziv evropskih mest je različen. Nekatera oddajanje stanovanj turistom prek Airbnb spodbujajo, druga ga poskušajo omejiti. Nemški Berlin je tovrstne posle z rezidenčnimi stanovanji celo prepovedal. V Barceloni, ki je po ponudbi nastanitev prek Airbnb po Luttrovih podatkih na četrtem mestu v Evropi, so turisti iz starega mestnega jedra že toliko izrinili domačine, da je katalonska prestolnica leta 2014 prenehala izdajati dovoljenja za tovrstno oddajanje stanovanj turistom.
Tudi v Amsterdamu so se odločili za uravnoteženje ponudbe storitev Airbnb, a so hkrati tovrstno ekonomijo souporabe sprejeli. Ponudniki stanovanj prek Airbnb se morajo uradno registrirati, stanovanje, v katerem večinsko prebivajo, pa lahko oddajajo največ 60 dni na leto in največ štirim gostom hkrati. Mestna oblast se je s predstavniki Airbnb tudi dogovorila, da platforma pobira in mestu nakazuje turistične takse v imenu najemodajalcev ter oblasti sporoča svoje podatke, hkrati pa so skupaj stopili v boj proti ilegalnim ponudnikom. Airbnb je tako recimo decembra 2015 sam iz sistema odstranil več kot 170 stanovanj, ki niso spoštovala zahtevanih pravil.
In Slovenija?Tudi v Sloveniji je registracija ponudnikov prek Airbnb obvezna, a številne in ponekod neuresničljive birokratske zahteve (predvsem pridobitev 75-odstotnega soglasja etažnih lastnikov) v obup spravljajo celo tiste, ki bi želeli poslovati zakonito. Še manj pomaga, da Airbnb prikriva podatke o dejanskih lokacijah in lastnikih ponujenih stanovanj, zaradi česar ukrepanje inšpekcijskih služb brez fiktivnega najemanja nepremičnin ni mogoče.
Rešitev Buda vidi v poenostavitvi in predvsem izenačitvi pogojev za vse ponudnike. »Platforma, kot je Airbnb, bi lahko majhnim začetnikom pomagala pri vzpostavitvi posla, a ko se dejavnost razraste, bi morala za vse veljati enaka pravila običajnega podjetništva z vsemi davki in prispevki vred. Za delovanje manjših ponudnikov bi lahko bilo pogojev manj kot za delovanje večjih podjetij, pomembno pa je, da bi bili za vse enaki. Manjši sobodajalec bi tako recimo moral izpolnjevati pogoje a, b, c, d, večji pa še pogoje e in f,« opisuje svoj predlog. Pri uvajanju učinkovitega nadzora spomni na Avstrijo, kjer je ravno sredi prejšnjega meseca začela veljati novela zakona, ki po novem od platform zahteva, da oblasti sporočajo vse podatke o svojih ponudnikih blaga in storitev.
In slovenska oblast? Kljub vnetim pozivom po ureditvi področja in že septembra 2015 imenovani prvi medresorski delovni skupini vlada konkretnih predlogov doslej ni pokazala. Novembra lani ustanovljeni drugi delovni skupini pa se je doslej uspelo – po neuradnih informacijah – spoznati.
