Ženske predsednice uprav večjih korporacij so redkost, sploh onkraj luže. Mary Barra se kot prva dama General Motorsa lahko pohvali, da je sploh prva, ki so ji v ZDA zaupali vodenje avtomobilskega podjetja. Številka ena je postala 15. januarja 2014 in že po nekaj mesecih zagotovo preklela svojo funkcijo. Ameriški avtomobilski gigant se je namreč znašel v soju žarometov zaradi kar 84 varnostnih vpoklicev, ki so zajeli 30 milijonov vozil. Ker je 124 ljudi v nesrečah celo umrlo, se je morala 55-letna poslovna ženska zagovarjati pred kongresom.
»Danes bomo naredili to, kar od nas vsi pričakujejo in je edino pravilno, začenši z mojim opravičilom vsem, ki se jih je vpoklic dotaknil, še posebno družinam in prijateljem tistih, ki so izgubili življenje ali bili poškodovani,« je iskreno dejala Barrova, ki ima prednike s Finskega. Njen govor je ni zgolj obdržal v sedlu, temveč ji je tudi s pomočjo 400 milijonov dolarjev vrednega sklada za odškodnine omogočil, da v miru nadaljuje svojo poslovno strategijo. Da je ta zadetek v polno, govori več nagrad, za katere se zdi, da se kar lepijo nanjo, zagotovo pa so ji najbolj polaskali pri Forbesu, saj so jo lani razglasili za žensko z največjo močjo v avtomobilskem poslu na svetu, sodi pa tudi med sto najvplivnejših zemljanov.
Za grda vozila ni izgovora
Je otrok General Motorsa. Že na začetku študija je namreč v podjetju Pontiac, v katerem je bil dolgih 39 let njen oče, opravljala prakso. Njena zgodba je tipična ameriška zgodba o uspehu, potem ko je med letoma 2004 in 2014 odločno napredovala po karierni lestvici, v času najhujše krize pa bila v koncernu odgovorna za človeške vire. Potem ko je konec leta 2013 zaradi ženine bolezni slovo od direktorske funkcije napovedal Dan Akerson, vprašanja zanj bi bilo – njegova naslednica bo prav Barrova. V živo ji je to povedal le nekaj dni prej. Dobila je polno podporo. »Seveda sem bila navdušena. O čem podobnem nisem niti sanjala. Avtomobilska industrija je v moji krvi. Želimo proizvajati veličastna vozila, saj za grde štirikolesnike ni več izgovora. Pomembne nam morajo postati tudi sodobne tehnologije, tako elektrifikacija, avtonomna vožnja in delitev avtomobila,« je ženska, katere najljubša avtomobila sta chevrolet camaro in pontiac firebird, napovedala že na začetku svojega šefovanja. Sploh avtonomna vožnja je tista, na katero v podjetju stavijo veliko, a hkrati priznavajo, da zanjo še ni napočil pravi čas. Pa čeprav naj bi bila prav z varnostnega vidika ključna, da bi onkraj luže zmanjšali število umrlih na cestah, ki se je predlani ustavilo pri 35.000. »Načrtujemo jo, tudi aktivno testiramo vozila, a do serijske proizvodnje je še daleč. Zavedamo se, da gre za pomembno tehnologijo, ki mora delovati brez napake, če želimo odločno zmanjšati število žrtev v prometu, ki so v veliki meri posledica človeških napak.« Na cestah San Francisca in Scottsdala tako že testirajo 40 chevroletov bolt, ki so sposobni avtonomne vožnje. Prav bolt, sicer električno gnan, ki so ga predstavili konec minulega leta, pa je prvi s ceno manj kot 30.000 dolarjev, lahko pa se pohvali tudi s skoraj 400-kilometrskim dosegom z enim polnjenjem.
General Motors sodi med večje zaposlovalce v ZDA in to se tudi v prihodnosti ne bo spremenilo. »Avtomobile bomo proizvajali tam, kjer jih največ prodamo,« se je Barrova odzvala na žuganje predsednika Donalda Trumpa, ki je podjetjem s tovarnami v Mehiki, ki kanijo nato avtomobile izvažati v ZDA, zagrozil z visokimi davki. GM ima tako na svojih tleh več kot 40 proizvodnih objektov, v katere je v samo zadnjih dveh letih vložil več kot 11 milijard dolarjev in ustvaril na tisoče novih delovnih mest. To si zlahka privošči, saj je podjetje v izjemni poslovni kondiciji, dobiček pred davki iz leta v leto narašča in se je lani ustavil pri številki 12,5 milijarde. Za primerjavo: ob nastopu njene funkcije je bil 3,8 milijarde.
Albert Einstein jo navdihuje
Odločitev, da se GM odreče evropskemu Oplu in zanj najde novega lastnika, ni zrasla na njenem zelniku, saj je o prodaji že resno razmišljal njen predhodnik Akerson. Samo med letoma 1999 in 2013 je bila izguba na stari celini astronomskih 18 milijard dolarjev. »Bil sem v Vietnamu, zato dobro vem, da je v določenem trenutku treba priznati premoč in reči, to ne deluje,« je bil pred leti oster predhodnik Barrove, ki je njegove zamisli udejanjila pred dnevi. V koncernu se sicer veliko dogaja, predsednica uprave pa je prepričana, da bodo spremembe v prihodnjih petih letih večje, kot so bile v zadnjih 50. »Samo usedite se v avto, ki smo ga na primer izdelali pred osmimi leti, nato pa vse skupaj ponovite z avtom, ki je ravnokar zapeljal s tekočega traku. Razlika je ogromna, tako z vidika varnosti, povezljivosti in tudi ekološke prijaznosti. Vsak aspekt vozila je občutno boljši.«
Ožji sodelavci za žensko, ki je večino življenja preživela v predmestju industrijskega Detroita, pravijo, da je rojena vodja. V pisarni ima na mizi kipec Alberta Einsteina, ki jo navdihuje, njen prvi avto je bil chevrolet chevette, pa čeprav je že položila avans za precej bolj športnega pontiaca firebirda, a se je nato ob prebiranju zmogljivosti prestrašila. Na twitterju ima več kot 27.000 sledilcev. A njene (poslovne) zgodbe seveda še zdaleč ni konec. »Vse skupaj je tudi zame zelo razburljivo,« priznava ob pogledu v prihodnost, njena želja pa ostaja, da bi bilo v podjetju zaposlenih več žensk, predvsem na področju računalniških programerjev. Študije kažejo, da je namreč kar 84 odstotkov tovrstnih študentov moškega spola. Ženske igrajo v svetu avtomobilizma tudi sicer pomembno vlogo, saj v kar 80 odstotkih vplivajo na nakup avtomobila, v industriji pa jih je zaposlenih le 21 odstotkov.
Da bi bili uspešni tudi v prihodnje, pa morajo biti osredotočeni predvsem na kupca in njegove želje. Gre za razmišljanje, ki ga skuša vcepiti v glave vseh 1800 zaposlenih, ki v koncernu veljajo za vodje. »Prav vsak je lahko vodja, če opravi določen trening. Res pa je tudi, da se nekateri kot vodje že rodijo. Je pa težko reči, kdo sodi med prve in kdo med druge.« Za Barrovo dvoma ni: je rojena vodja. Tudi zato ima GM svetlo prihodnost…
