Število državljanov Slovenije, ki so se odselili v tujino, se je po letu 2011 podvojilo. Medtem ko je med letoma 2008 in 2011 Slovenijo v povprečju na leto zapustilo približno 4000 oseb, zdaj vsako leto v tujino po podatkih republiškega statističnega urada odide okoli 8000 Slovencev. Najpogosteje gre za mlade ljudi, stare od 25 do 34 let, od katerih jih ima kar 40 odstotkov višjo ali visokošolsko izobrazbo.
Čez mejo odhajajo zaradi različnih razlogov. Nekatere žene želja po izobrazbi, kot kažejo njihove izpovedi na internetu, pa so prepričani, da jim bodo tuje univerze ponudile nove, neprecenljive izkušnje, ki bodo povečale njihove možnosti za zaposlitev in karierni uspeh doma ali v tujini. Za študij v tujini se odločajo tudi v primerih, ko jih pri nas ne sprejmejo na izbrano fakulteto ali če želenega študijskega programa tu sploh ni. Po podatkih spletnega portala Mladi in denar bodoči študentje največkrat odhajajo v Anglijo, ZDA, Portugalsko, Španijo, Poljsko in Češko.
Čeprav jih nekaj odide že v študentskih letih, prevladujejo tisti, ki se za to odločijo po končanem študiju. Na tujem se po podatkih istega portala največkrat zaposlijo kot računalniški programerji, strojniki, kvalificirani gradbeni delavci, pa tudi kot turistično-gostinski delavci. Ti poklici so večinoma primernejši za moške, zato ne preseneča, da je kar dve tretjini zaposlenih zunaj slovenskih meja moških. Večina jih službo najde v Avstriji, Nemčiji in Švici, še navaja spletna stran.
Delo v slednji med drugimi omogoča agencija Stählipersonal, ki ponuja zaposlitve s področja medicine. Švicarski delodajalci najpogosteje iščejo diplomirane medicinske sestre in diplomirane zdravstvene delavce za delo s starostniki. Pri tem je zanimivo, da izkušnje niso pogoj za pridobitev delovnega mesta, temveč sta pomembnejši empatija do bolnikov in pripravljenost na izobraževanje. Čeprav so pogoji dela dobri in je standard visok, največjo oviro predstavlja neznanje jezika, zato priseljencem v Švici priskrbijo tečaj tujega jezika.
Če za zdravstvene delavce velja, da odhajajo v Švico, se znanstveniki pogosto odločajo za odhod v tehnološki park Silicijeva dolina. Tam je tudi Marinka Žitnik, mlada bioinformatičarka, ki razvija zapletene algoritme, zaradi katerih bodo zdravila učinkovitejša, obravnava pacientov v bolnišnicah pa bolj celostna.
Ljudje, ki odhajajo v tujino, se med seboj razlikujejo, vendar nam je iz zgodb na spletnih portalih Siol, Mladi in denar ter Startaj.si uspelo izluščiti nekaj njihovih skupnih značilnosti. Zelo očitna je zagotovo izobrazba, saj imajo tisti, ki odhajajo v tujino, praviloma visoko izobrazbo ali pa si to želijo zunaj naših meja pridobiti. Večina med njimi tudi misli, da jim tujina ponuja več možnosti in se v Slovenijo ne nameravajo vrniti za stalno, čeprav državo pogrešajo.
Vsak, ki želi v inozemstvu uspeti, mora po njihovih pripovedovanjih trdo delati, biti inovativen in imeti željo po raziskovanju ter uspehu. Za svoje delo so v tujini zelo dobro plačani v primerjavi s Slovenijo. Da lahko vse pritiske trdega dela in domotožja zdržijo, je zelo pomembno, da imajo svoje delo resnično radi in so pri njem motivirani.
Pomaga tudi gostoljubje države gostiteljice. Tisti, ki so srečo iskali v ZDA, pravijo, da je tamkajšnja družba odprta do tujcev in tako prišlekom omogoča hitrejšo asimilacijo. Poleg pridobivanja delovnih izkušenj je pozitivna stran dela v tujini tudi spoznavanje drugačnega načina življenja, nazorov in mnenj.
Mladi so na začetku svoje kariere postavljeni pred težko odločitev, kje in kako začeti svojo profesionalno pot. Po prepričanju mnogih med njimi bi bilo idealno, če bi vse tisto, kar iščejo v tujini, našli doma.
