Evropski voditelji, ki so v svojih slonokoščenih vladarskih stolpih med poplavo statistik, gospodarskih kazalnikov, interesov multinacionalk in kapitala že zdavnaj izgubili stik z družbeno podstatjo – svojimi državljani, so delovali po utečenem administracijsko-političnem kolesju preživetih časov. Bolj ko so čakali z določanjem vizije prihodnosti Evrope, manj je bilo možno središčno jedro Evrope, klub sredozemskih držav, srednjeevropski četverček, baltski trojček in skandinavski lok združiti z idejo, da ima lahko le močna Evropa z renesanso temeljnih vrednot integracije skupno prihodnost. Dobrih deset let po tem, ko je padel v vodo najambicioznejši poskus kovanja evropske ustave in s tem utrjevanja evropske identitete, se sedaj Evropska unija naglo premika k formalizirani integraciji več hitrosti. Še pred meseci je nihče ni želel, le teden dni po objavi petih scenarijev evropske komisije o evropski prihodnosti je prešla v središče evropskega političnega mainstreama.
Neverjetno je, s kakšno hitrostjo so bile pozabljene še tako skromne zamisli utrjevanja EU izpred nekaj mesecev. Veliko se je govorilo o idejah poglobljenega sodelovanja na vseh ravneh, še najbolj glede morebitnega oblikovanja skupne obrambne unije. Pa je tudi ta poskus ustvarjanja enega izmed federalnih elementov evropske integracije kljub številnim notranjim in zunanjim varnostnim grožnjam obvisel na tnalu nacionalnih interesov, ko države skrbi za lastno varnost – pa čeprav je zaradi visokih izdatkov za obrambne zadeve ne zmorejo zagotavljati same – niso bile pripravljene prenesti na evropsko raven. Takšnih primerov je še veliko: segajo od nedokončane bančne unije do poenotenja fiskalne politike, da o rakavi rani izgubljene verodostojnosti integracije – finančni in migracijski krizi – sploh ne govorimo.
In sedaj je pred vrati – Evropa več hitrosti. Toda da bo do zapletenega sodelovanja držav članic v koncentričnih krogih pri posameznih vprašanjih sploh prišlo, še zdaleč ni rečeno. Vse članice bi rade ohranile enotni trg. Toda kako naj funkcionira prosti pretok kapitala, ljudi, blaga in storitev, če bodo države v različnih koalicijah skrbele za skupno varnost, se ob tem še zanašale na ohranjanje čezatlantskega partnerstva in morebiti poglabljale sodelovanje pri posameznih gospodarskih vprašanjih? Kje so med interesi kapitala in politike druge evropske vrednote? Bo tudi zanje obstajal koncentrični krog?
Evropa več hitrosti pomeni več zmede in iskanja več napornih državnih zavezništev, ki bodo zaradi prekrivanja prinašala še več razdora v integracijo. Pozabimo lahko na skupno zunanjo politiko EU, vplivnejši položaj integracije v svetu in upajmo na ohranitev stabilnosti evrskega območja. Kot pribito drži, da EU ne more nadaljevati tako razdeljena, kot je sedaj. To je namreč mukotrpno umiranje na obroke. A tudi Evropa več hitrosti vsaj za zdaj ne predstavlja odrešitve za celotno sedemindvajseterico po britanskem izstopu. Le za jedrno peščico in voljne satelite.
