Prihodnost Evropske unije je v ponedeljek zvečer postala nekoliko bolj jasna. Čeprav so se francoski predsednik Francois Hollande, nemška kanclerka Angela Merkel, italijanski premier Paolo Gentiloni in španski premier Mariano Rajoy v Versajski palači na obrobju Pariza sešli zgolj na neformalnem vrhu, so bile njihove odločitve za prihodnost EU precej daljnosežne. Voditelji štirih največjih evropskih gospodarstev se niso hoteli odreči pravici, da usodno vplivajo na prihodnji razvoj povezave.
Čeprav so govorili v štirih jezikih, je bilo njihovo sporočilo eno samo: Evropska unija več hitrosti je prihodnost. Politična odločitev četverice, ki bo zaznamovala prihodnje integracijske procese v Evropski uniji, je bila plod večmesečnih političnih posvetovanj Merklove.
Novo jedro se oblikujeod lanskega poletja
Še v preteklih desetletjih je hitrost in smer razvoja integracije določala francosko-nemška naveza. A se je ta razširila že prejšnje poletje, ko je EU hlastajoče poskušala razumeti, kaj se ji je zgodilo z odločitvijo Britancev za izstop iz osemindvajseterice. Poleti sta Hollande in Merklova k upehani francosko-nemški vlakovni kompoziciji priključila še takratnega italijanskega premierja Mattea Renzija, ki se je pred jesenskim referendumom o ustavnih spremembah že začenjal boriti za politično preživetje. Zaradi varnostnih in eksistencialnih groženj so se srečali na simboličnem kraju: na italijanski letalonosilki Garibaldi pred otokom Ventotene, kjer je eden od ustanovnih očetov EU Altiero Spinelli med drugo svetovno vojno v ječi spisal manifest za svobodno in združeno Evropo. Takrat se je začelo oblikovati novo (staro) jedro EU, ki se je zdaj po objavi petih scenarijev evropske komisije za prihodnost EU razširilo še z eno težkokategorniško članico – Španijo, ki jo sicer bremeni velika brezposelnost in previsoka državna zadolžitev.
Svarila z vrha: Z eno hitrostjo bo EU obtičala ali celo razpadla
»Enotnost ni uniformnost. Zavzemam se za novo obliko sodelovanja, zato da bi nekatere države lahko hitreje napredovale, recimo pri obrambni politiki ali poglobljeni evropski monetarni politiki,« je po pogovorih v Versaillesu dejal Hollande, ki se mu naglo izteka mandat. Evropa več hitrosti, ki so se ji evropski voditelji dolgo odrekali, je zdaj realna možnost: »Če je ne bomo sprejeli, bi Evropa lahko razpadla,« je dejal Hollande.
Podporo Evropi več hitrosti, ki sicer obstaja že pri povezovanju v evrsko območje, schengensko območje ali pri sodelovanju v notranjih, obrambnih in pravosodnih zadevah, so izrazili vsi štirje voditelji. In to spet na zelo simboličnem kraju, kjer so se pred sto leti ob koncu prve svetovne vojne v upanju na mir sešli voditelji velikih evropskih sil. »Imeti moramo pogum, da nekatere države prevzamejo vodstvo, če že vse ne želijo sodelovati. Evropa več hitrosti je nujna, sicer bomo obtičali. Za vse mora ostati odprta, nihče ne sme biti izključen. Toda ni nujno, da morajo pri vsakem projektu sodelovati vsi,« je dejala Merklova. Tik pred petkovim neformalnim vrhom voditeljev EU o prihodnosti povezave in 60. obletnici rimske pogodbe, ko bodo države članice predvidoma ponudile pogled na prihodnji razvoj EU, je četverica velikih evropskih držav torej določila njeno smer.
