Letošnji dan žena poteka v bistveno drugačnih okoliščinah od lanskega. Priča smo porastu nacionalizma, ki bi utegnil omajati liberalno evropsko kulturo, vrednote in človekove pravice, med drugim tudi pravice žensk.
Evropa je postavila merila za pravice žensk in je drugim celinam za zgled. To pa pomeni, da se moramo zavzemati za pravice žensk tako doma kot drugod. Od šestdesetih let prejšnjega stoletja se je položaj žensk v družbi spremenil. A treba je storiti še več. Poskrbeti moramo, da se našim hčeram ne bo treba boriti za tisto, kar so si priborile že naše babice.
Danes v Evropi diplomira več žensk kot moških. Evropejke imajo boljše zaposlitvene možnosti, a še vedno prevladujejo v slabo plačanih sektorjih in na slabo plačanih delovnih mestih. Povprečno ženske za enako delo še vedno zaslužijo 16 odstotkov manj kot moški. Poleg tega ženske v poklicnem življenju še vedno niso enako zastopane na vodilnih položajih. Vse preveč žensk je tudi razpetih med delom in družino.
Med najpomembnejšimi političnimi voditelji v Evropi je kar nekaj žensk, a ne dovolj. Ravnovesje med spoloma v politiki se izboljšuje, a prepočasi – ženske danes zasedajo 24 odstotkov sedežev v nacionalnih parlamentih držav članic EU. Med najslabše izkoriščenimi viri je podjetniški potencial – ženske predstavljajo samo 29 odstotkov vseh podjetnikov. Poleg tega so ženske v letu 2016 zasedale le 22 odstotkov vodilnih položajev v največjih podjetjih EU in od tega je bilo zgolj 5 odstotkov izvršnih direktoric. Našim potrebam bo bolje zadoščeno, če bo na položajih, kjer se krojijo politike in sprožajo družbeni premiki, več žensk.
Spoštovanje različnosti in spoštovanje do posameznika sta v Evropi več kot le politični vrednoti. Ti vrednoti določata našo evropsko identiteto. Enakost žensk in moških je temeljna pravica. Vztrajne neenakosti povzročajo tudi potrato talenta: ko prezremo neenakost, družbo prikrajšamo za številne talente in odlične zamisli.
V prihodnosti želimo ustvariti tako Evropo, kjer bo imela ženska, ki se bo potegovala za delovno mesto, dejansko možnost, da ga dobi. Želimo Evropo, ki tako moškim kot ženskam omogoča odsotnost od dela za nego otrok oziroma bolnih ali starejših sorodnikov. Ni prav, da morajo za to premagovati ovire. Mnoge ženske so tudi žrtve seksizma in nadlegovanja na delovnem mestu, na ulici, pri uporabi javnega prevoza ali doma. Želimo si Evropo, kjer ženske ne bodo izpostavljene nasilju, in želimo si varnih krajev, kamor se bodo lahko zatekle po pomoč.
Evropska unija je najboljši vzvod za spodbujanje pravic žensk v Evropi in drugod po svetu. S sodelovanjem lahko vzpostavimo boljše razmere za ženske in resnično enakost. Enakost ne pomeni le, da se odpravi zakonska diskriminacija, pač pa tudi to, da tudi v praksi vsakdo dobi svojo, resnično priložnost. Naj se usoda nikomur ne določa vnaprej – ne po spolu, ne po starosti, rasi, spolni usmerjenosti ali čemer koli drugem.
Danes je pravi trenutek, da se ozremo po svetu in se spomnimo, da je Evropa dobro okolje za ženske. A treba je storiti še precej. Ob mednarodnem dnevu žena pozivamo ženske in moške v Evropi, naj se nam pridružijo v razpravi in dejanjih. Vsaka in vsak od nas lahko nekaj prispeva. V komisiji si močno prizadevamo, da bi vsakomur zagotovili enako obravnavo, in naš cilj je ustvariti boljšo Evropo za vse nas in za naše otroke. A dolžnost imamo tudi do deklet in žensk onkraj naših meja – nobena pravica ni zares podeljena, dokler ni podeljena ženskam po vsem svetu.
Sopodpisnice:
Federica Mogherini, visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko,
Margrethe Vestager, evropska komisarka za konkurenco,
Cecilia Malmström, evropska komisarka za trgovino,
Marianne Thyssen, evropska komisarka za zaposlovanje in socialne zadeve,
Violeta Bulc, evropska komisarka za promet,
Elżbieta Bieńkowska, komisarka za notranji trg, industrijo, podjetništvo ter mala in srednja podjetja,
Věra Jourová, evropska komisarka za pravosodje, potrošnike in enakost spolov,
Corina Crețu, evropska komisarka za regionalno politiko
