Upravljanje državnega premoženja je netransparentno in neučinkovito, poudarjajo Socialni demokrati in predstavniki več civilnodružbenih organizacij. K večji učinkovitosti bi po njihovem pomembno prispeval sprejem novele zakona o Slovenskem državnem holdingu, ki je bila vložena v parlamentarno proceduro. Ta predvideva širitev sedanjega petčlanskega nadzornega sveta Slovenskega državnega holdinga (SDH) s predstavniki delavcev, sindikatov in generacijskih skupin, kar naj bi vodilo tudi k večjemu zaupanju javnosti v paradržavni holding, ki upravlja 12 milijard evrov vredno državno srebrnino.
Bo SMC podprla spremembe?
Poslanec Socialnih demokratov Jan Škoberne je optimističen. Napoveduje, da bo novela zakona o SDH sprejeta na junijski seji državnega zbora, podprlo pa naj bi jo več kot 50 poslancev. Pri tem računa na glasove celotne koalicije pa tudi poslanske skupine nepovezanih poslancev in Združene levice. Po Škobernetovih besedah so se proti noveli za zdaj odločno izrekli zgolj poslanci SDS.
Vendar pa se je pod vloženi predlog podpisalo zgolj sedem parlamentarcev: vseh šest poslancev SD in Primož Hainz iz DeSUS. Ta je dejal, da so bili pogovori o noveli v njihovi poslanski skupini doslej pozitivni. Pričakuje torej, da jo bodo poslanci DeSUS podprli, so pa »pri odločanju včasih malce počasni«.
Med podpisniki pa ni nikogar iz največje koalicijske stranke SMC. Kot so nam povedali, bodo o predlagani noveli spregovorili na današnji seji poslanske skupine. Škoberne pričakuje, da jo bodo podprli. Ne predstavlja si namreč, da bi največja vladna stranka zavrnila rešitve, ki imajo tako široko podporo civilne družbe. Pri pripravi novele so namreč sodelovali predstavniki Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS), Mladinskega sveta Slovenije, pobudnik sprememb pa je bilo gibanje za družbeno prenovo Sinteza. »Presenečen bi bil, če bi SMC ponovno glasovala skupaj s SDS,« pravi Škoberne. Takšno morebitno ravnanje Cerarjeve stranke bi bilo po njegovem mnenju mogoče razumeti celo kot napoved bodoče koalicije SDS-SMC.
A v SMC spreminjanju zakona o SDH niso ravno naklonjeni. Tako so že konec lanskega leta navajali, da so bistvena vprašanja, ki so se nanašala na poštne nabiralnike, že uredili v zakonu o preprečevanju pranja denarja. »Delavske participacije v samem holdingu ne bo, v posameznih podjetjih pa obstaja,« so poudarjali. Ob predlogu za razširitev nadzornega sveta SDH se tako nekateri v največji vladni stranki ne morejo znebiti vtisa, da si želijo Socialni demokrati s pomočjo njim bližnjih civilnodružbenih združenj tlakovati pot za trajni vpliv na SDH in s tem na podjetja v državni lasti. V Združeni levici pa predlog SD ocenjujejo kot »zgolj lepotni popravek« oziroma »zgolj videz ekonomske demokracije«.
Ideje o enotirnem sistemu upravljanja SDH
»Način razmišljanja je treba nekoliko spremeniti, da o vsem ne odločajo finančniki,« se je na stran zagovornikov novele zakona o SDH postavil tudi ekonomist Jože Mencinger. Andrej Cetinski iz Sinteze pa je prepričan, da je upravljanje državnega premoženja v Sloveniji organizirano tako neučinkovito kot verjetno nikjer drugje v Evropi. »Če bi spremembo zakona o SDH, kakršna se napoveduje sedaj, sprejeli pred letom dni, zgodb, kakršna je Cimos, najbrž ne bi imeli.« Kot primere slabega upravljanja državnega premoženja so predlagatelji novele med drugim izpostavili tudi prelaganje odgovornosti pri poskusu prodaje Telekoma Slovenije, zaplete pri menjavi nadzornega sveta NLB – kandidati so odstopili, še preden bi lahko dobili soglasje bančnega regulatorja, delavsko vstajo zaradi poskusa menjave nadzornega sveta Luke Koper.
Po prepričanju Andreja Zorka iz ZSSS so nemška podjetja visoko konkurenčna tudi zaradi vpliva zaposlenih na upravljanje podjetij. Zato so si nemško ureditev vzeli za zgled tudi avtorji novele zakona o SDH. Poleg petih predstavnikov lastnika kapitala, ki ga zastopa vlada, bi po novem dva člana predlagale sindikalne organizacije, ki so članice Ekonomsko-socialnega sveta, po enega pa ZDUS in Mladinski svet Slovenije. Desetega člana bi izvolili zaposleni v družbah, ki so po strategiji upravljanja kapitalskih naložb označene kot strateške ali pomembne.
S sprejemom novele zakona o SDH bi tudi okrepili vlogo nadzornega sveta pri podajanju soglasja za prodajo premoženja. S statutom SDH bi namreč določili, pri kateri vrednosti naložb morajo nadzorniki dati soglasje k izbiri kupca oziroma k sklenitvi pogodbe za prodajo. Nekateri poznavalci razmer v takšni rešitvi vidijo širjenje pristojnosti nadzornega sveta SDH na odločanje, in se sprašujejo, ali ne bi bilo bolj smotrno, če bi po zgledu Družbe za upravljanje terjatev bank vzpostavili enotirni sistem upravljanja.
