Nadzorstvene ambicije je Lidija Glavina gojila že v času agencije za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN), predhodnice SDH. Večkrat se je prijavljala na njene razpise, vendar ni bila imenovana v noben nadzorni svet. A vztrajnost je obrodila sadove.

Sredi leta 2015 ji je uspelo vstopiti v velik politično-gospodarski ustroj. Od prvotnih 34 kandidatov ministrstva za finance jih je državni zbor za nove člane nadzornega sveta SDH imenoval pet. Med njimi je bila Glavinova. Četudi trdi, da ji k imenovanju v ta organ niso pripomogle politične zveze, je to glede na to, kako močno in prizadevno se politika vpleta v kadrovanje v SDH, komajda verjetno. Dejstvo pa je, da se Lidija Glavina spozna na denar in njegov obtok, da je izvedenka v financah. Zato je na mestu vprašanje, kako to, da njenega znanja niso prepoznali pri AUKN in jo imenovali v katerega od nadzornih svetov.

Paket petih na novo imenovanih nadzornikov SDH je poleg Glavinove vključeval še Barbaro Smolnikar, Damjana Beliča (ki je bil na prvi seji sveta nato izbran za njegovega predsednika), Duška Kosa, nekdanjega mladinskega funkcionarja, ki je danes blizu socialdemokratom, in zdaj že pokojnega Draga Ferfoljo, kandidata DeSUS. Zdelo se je, da so bili člani nadzornega sveta imenovani po politični oziroma koalicijski formuli (kot vedno): trije iz vrst SMC, eden iz SD in eden iz DeSUS.

Trda pogajalka

Ko je lani počilo v Luki Koper in se je s položaja predsednika uprave SDH poslovil Marko Jazbec, je Glavinova prevzela njegov položaj kot začasna predsednica uprave. V tej vlogi se je dobro znašla. »Gospa Glavina izkazuje pozitivno naravnanost. K sprejemanju odločitev pristopa z osredotočanjem na logične argumente, objektivne podatke in merljiva dejstva. Odprta je za spremembe in novosti ter se učinkovito spoprijema s stresnimi situacijami. Kot vodja deluje vključujoče in povezovalno,« so jo po njenem imenovanju v sredo pohvalili v SDH.

Kot šefica upravljalcev državnega premoženja bo vodila velike zadeve. Največja bo prodaja Nove Ljubljanske banke, ki jo država mora – če jo bo – privatizirati na zahtevo evropske komisije. Po obstoječem načrtu naj bi prodali eno delnico manj od njenih 75 odstotkov, preigravajo pa se tudi drugi scenariji.

Eden od naših sogovornikov trdi, da je Glavinova trda pogajalka. V Electroluxu, kjer je bila zaposlena na vodilnih položajih, se je ukvarjala tudi s prevzemi. Res pa je, da bo v SDH nastopala na prodajni in ne nakupni strani, podobno kot v Electroluxu. Druga, kmalu začeta privatizacija letošnjega leta, v kateri bo imela eno od ključnih vlog, bo prodaja zreškega Uniorja.

Kapljico pelina v njenem dosedanjem vodenju SDH predstavlja okorna privatizacija Cimosa. Res se je v prodajni postopek vključila razmeroma pozno in res je, da v rokah ni imela dobrih kart, toda pred meseci bi bilo mogoče narediti več, kot je bilo narejeno, ne pa vsega staviti na manjšega italijanskega prevzemnika, ki se je sprva zanimal le za nakup perspektivnega programa turbopolnilnikov. Kot finančnica bi lahko predvidela tudi dejansko stanje v Polzeli in preprečila vnovično finančno injekcijo v kasneje propadlo podjetje.

Njenih pomembnih zadolžitev s privatizacijo NLB in Uniorja letos še zdaleč ne bo konec. Zaradi iztekajočih se mandatov so predvidena imenovanja novih članov nadzornih svetov v približno 20 družbah, v katerih ima država lastniške deleže. Najprej marca v Savi Re, nato aprila v Petrolu in Telekomu, zatem v Hitu. Jeseni bo morala ugrizniti v Luko Koper, proti koncu leta sledi imenovanje novih nadzornikov Geoplina. Za vplivne položaje v teh podjetjih že vlada neizprosen boj, podobno kot v preteklosti pa lahko pričakujemo, da bo o imenovanjih bolj kot strokovnost odločala politična pripadnost. Glavinova bo morala hoditi po blatu, krmariti med takšnimi in drugačnimi interesi, odločala pa bo politična kombinatorika.

Vzporedna poslovna sfera

Pomembneje od prodaje NLB in imenovanja nadzornikov bi moralo za Glavinovo biti plemenitenje državnega premoženja in s tem skrb za naše zanamce. Torej višja dobičkonosnost podjetij v državni lasti. Da ji bo to uspelo, bo morala potiti krvavi pot. Toda v svoji vzporedni poslovni sferi se Glavinova z dobičkonosnostjo ne more pohvaliti, vsaj v zadnjem času ne.

Doslej je sedela na dveh stolčkih. Potem ko je s položaja nadzornice lani presedlala na položaj začasne predsednice uprave SDH, je za vsak primer, če na SDH ne bi dobila polnega mandata, zadržala več direktorskih funkcij v avstrijski Imsi Group in z njo povezanimi družbami v lasti italijanske družine Miklus. Njihovemu italijanskemu podjetju Imsa Impex so do rušilne finančne krize steklarski posli cveteli, zaradi finančnih težav pa je leta 2013 podjetje sprožilo likvidacijski postopek. Znano je, da je Glavinova direktorica celovške Imse Group. Kot smo odkrili v Dnevniku, pa ima slednja v Šempetru pri Novi Gorici v lasti hčerinsko družbo Glasmik, ki se ukvarja z razpečevanjem steklarskih izdelkov. Vodi jo Lidija Glavina. Avstrijska Imsa Group je na Hrvaškem lastnica podjetja Formator sigurnostna stakla – v tem podjetju je Glavinova članica uprave.

O teh podjetjih nerada govori, kar je, upoštevaje njihove bilančne podatke, razumljivo. Ko smo jo vprašali, kako sta Glasmik in Formator poslovala lani, nas je po podatke napotila v javne registre. Tam še niso dostopni. Je pa iz njih razvidno, da so revizorji Formatorja predlani opozorili, da je podjetje prezadolženo in da nakopičene izgube bistveno presegajo kapital. Glasmik pa je predlani pridelal 145.000 evrov izgube, medtem ko so prihodki znašali 3,6 milijona evrov. A roko na srce, Glavinova je s podjetji v lasti Miklusovih začela sodelovati leta 2013.

In koliko časa ji vzame vodenje družb v zasebni lasti? Zatrjuje, da nič: »S prevzemom funkcije začasne predsednice uprave SDH sem delo in procese v skupini Imsa Group organizirala tako, da so nemoteno tekli naprej, in se popolnoma posvetila vodenju SDH.« V prihodnjih dneh namerava zadolžitve tudi uradno predati svojemu nasledniku.

Kozoroginja po horoskopu je letos dopolnila 48 let starosti. Leta 1993 je diplomirala na ekonomski fakulteti v Trstu. Po študiju si je, pravi, vzela nekaj časa zase in za raziskovanje poslovnega področja, na katerega bi se osredotočila v karieri. Vpisala se je v italijansko združenje usposobljenih finančnih posrednikov in pridobila ustrezen strokovni naziv. Nato je odpotovala na revizorsko prakso v ZDA, kjer je pridobila znanje iz ameriških računovodskih standardov. Na začetku leta 1995 se je kot finančna posrednica zaposlila v Unintesa S.p.A – gruppo Unipol, leta 1996 pa v multinacionalki Husquarna kot finančna direktorica za vzhodno Evropo. Od leta 2000 do 2012 je službovala na vodilnih funkcijah Electroluxa. Temu je sledila zaposlitev v Imsi Group.

Glavinova skratka doslej (še) ni pokazala veliko. Zlasti ne v primeru Cimosa. Prva velika priložnost, da se izkaže, pa bo nastopila kmalu, s prodajo NLB in nato še z Uniorjevo. Takrat se bo pokazalo, iz kakšnega testa je, predvsem pa, ali zna resnično barantati.