Nekdanjega župnika v Preski pri Medvodah Franca Klopčiča so včeraj zaradi pomanjkanja dokazov oprostili obtožbe spolne zlorabe deklice, ki je k njemu hodila k verouku. »Primer smo povsem razčistili, izvedli vse možne dokaze in zato je postopek tako dolgo trajal. Ampak zavedali smo se, da gre za dve življenji, oškodovanke in obtoženca, ki se jima je življenje zaradi tega postopka korenito spremenilo,« je po razglasitvi sodbe povedala sodnica Irena Škulj Gradišar. Sojenje je sicer potekalo za zaprtimi vrati.
V obtožbi je pisalo, da naj bi danes 50-letni župnik neugotovljenega dne med septembrom 2004 in marcem 2005 v sobi župnišča deklico, ki je bila takrat stara osem oziroma devet let, najprej božal po licu, potem pa še spolno zlorabil. Deklico naj bi bolelo in je jokala, storilec pa naj bi ji zabičal, da ne sme nikomur povedati.
Resnica ali sanje
In res ni – zgodba je prišla na dan šele dvanajst let pozneje, ko je bila že dekle. Bila je v psihiatrični bolnišnici in imela je težave z nekim fantom, ki se ji je želel bolj intimno približati. Po besedah sodnice se je takrat v njej sprožil proces, spomnila se je travmatičnega dogodka iz otroštva in pred sabo zagledala tudi sliko domnevnega storilca, Klopčiča. Zaupala se je svoji psihiatrinji, je pa menda tudi izjavila, da ni prepričana, ali je to resnica ali se ji je samo sanjalo. Zdravnica je šla na policijo in tako je stekel ves postopek. Škulj-Gradišarjeva je včeraj opozorila Klopčiča, da je psihiatrinja zavezana k temu, da pacientki verjame in da poda prijavo – v zaključnem govoru je bil namreč do zdravnice kritičen, češ da ga je lažno prijavila in pacientki slepo verjela.
Sodnica je poudarila, da je bilo težko preiskovati primer, ki se je zgodil pred toliko leti. Strinjala se je z odvetnikoma Jožetom Hribernikom in Luigijem Varanellijem, da je obtožba nekonsistentna. Še vedno ostaja odprto vprašanje, kje naj bi se zloraba zgodila. Govor je bil o sobi oziroma učilnici in tudi o spovednici, kjer pa po mnenju obrambe tega niti ni mogoče storiti. Prav tako ni jasno kdaj oziroma v katerem času dneva, niti ne na kakšen način.
Odpovedale so ji noge
Škulj-Gradišarjeva se je vprašala, komu v tej zgodbi verjeti, oškodovanki ali obtožencu, ki dejanje odločno zanika. Materialnih dokazov namreč ni nobenih. V izpovedi oškodovanke je bilo veliko vrzeli, ki pa so povezane z njenim psihičnim stanjem in težkimi družinskimi okoliščinami. Družina je takrat živela na nekaj kvadratnih metrih, oče je bil včasih prisoten, drugič spet ne. Pričal je, da sta hčerko on ali žena vozila k verouku in jo od tam tudi vedno odpeljala. Če bi se torej zloraba zgodila, bi bil eden od staršev le nekaj metrov stran. Staršem ni nikoli povedala o zlorabi, nikoli ni od verouka prišla vznemirjena ali objokana. Kasneje je povedala, da je krvavela, a mama ni nikoli opazila česa takega. Je pa res, je poudarila sodnica, da so ji tisti čas v šoli nenadoma odpovedale noge. V bolnišnici so sklepali, da je njeno stanje posledica družinskih težav, drugega pa niso ugotovili. Za ginekološki pregled se sicer niso odločili, a po pričevanju zdravnice za kaj takega tudi ni bilo prav nobenega povoda.
Po mnenju psihiatričnih izvedencev ima dekle zagotovo za sabo travmatično izkušnjo. Tudi sodnica verjame, da je kot otrok in tudi pozneje dejansko povedala, kar je čutila in doživela. Ampak dokazov, da bi ji to storil prav Klopčič, ni. Sodnica je opozorila tudi na mnenje psihiatrične izvedenke, češ da obtoženi nima nobenih pedofilskih nagnjenj. Poudarila je tudi, da v 17 letih, kolikor je bil duhovnik, ni imel nobenih težav v odnosu do otrok ali staršev. Tudi ko se je razvedelo za to afero, se proti njemu ni pojavila nobena nova obtožba te vrste. Sodba še ni pravnomočna.
