V Sloveniji je brezposelnih 176 zdravnikov, kažejo podatki Zavoda RS za zaposlovanje s konca februarja. Le okoli desetina teh zdravnikov je pred brezposelnostjo že opravljala delo zdravnika specialista, ocenjujejo na zavodu. Večina jih še nima opravljene specializacije, ki bi jim pri sedanji zakonodaji omogočila samostojno delo. Na ministrstvu za zdravje nameravajo s ponovno uvedbo enoletnega sekundariata v prihodnje zdravnike takoj po fakulteti vključiti v delo v zdravstvu, zlasti v novih urgentnih centrih.
Osebne zdravnike bi izbirali tudi med specializanti
Na ministrstvu so potrdili, da spremembe zakona o zdravniški službi pripravljajo v sodelovanju z zdravniško zbornico. V delo z bolniki bi se zdravniki vključili takoj po diplomi na fakulteti, opravljeni sekundariat pa bi se štel za del specializacije. Kot sobni zdravniki so zdravniki po fakulteti sicer lahko delali tudi že doslej, a je bilo teh možnosti bistveno manj, kot bi jih bilo po uvedbi sekundariata, ki bi ga financiral državni proračun. Velik del sekundariata bi obvezno opravili v urgentnih centrih (koliko mesecev, morajo še doreči), preostanek pa na bolnišničnih oddelkih ali osnovnem zdravstvu. Med čakanjem na želeno specializacijo zdravnik tako ne bi izgubljal stika s svojo stroko in bodočim delom, ugotavljajo na ministrstvu.
Pacienti, ki še nimajo izbranega družinskega zdravnika ali iščejo novega, pa bi si ga lahko v prihodnje izbrali tudi med mladimi zdravniki od tretjega letnika specializacije naprej. Ali je specializant že zmožen samostojnega dela s pacienti, bi presojal njegov mentor. Možnost opredeljevanja pacientov pri specializantih družinske medicine je sicer predvidel že lanski sporazum med vlado in sindikatom Fides, a veljavna zakonodaja takšno spremembo onemogoča.
Poleg dela na urgenci tudi delo v družinski medicini
Predsednik sindikata družinskih zdravnikov Praktikum Igor Muževič je spomnil, da je bila možnost takšnega opredeljevanja pacientov zahteva zdravnikov. V ponedeljek se bodo, če ne bo na pogajanjih med sindikatom Fides in vladno stranjo prej dosežen dogovor, v Praktikumu sicer priključili stavki, s katero med drugim zahtevajo boljše plačilo dela (mladih) zdravnikov. Nadaljevanje pogajanj bo danes.
Sekundariat bi bil lahko po oceni Muževiča dobra rešitev za mlade zdravnike in njihove bodoče paciente, a je pomembno, kakšna bo njegova vsebina. »Pomembno je, kakšen bo program sekundariata. Poleg nekajmesečnega dela v urgentnih centrih bi bilo dobro dodati še nekaj mesecev v družinski medicini. Prav bi bilo, da bi vsak specialist imel širše znanje, ki ga prinese ravno družinska medicina.«
Da je čakanje zdravnikov na zavodu za zaposlovanje slabo, se strinja tudi direktor Združenja zdravstvenih zavodov Metod Mezek. »Ministrstvo za zdravje in zbornica bi se morala lotiti še bolj aktivnega kadrovanja in usmerjanja. Treba je razmisliti, kako mladim predstaviti stroke, v katerih je danes zdravnikov bistveno premalo.«
