Do konca leta bo specializacijo končalo 60 zdravnikov, če bo pri vsakem zaposlovanje zahtevalo en mesec, pa bo slovenski zdravstveni sistem izgubil kar pet let zdravniškega dela, so izračunali. To pomeni tudi podaljševanje čakalnih dob in večje stroške, so poudarili.
Ker se mladi specialisti ne morejo zaposliti, jih morajo prek nadur nadomeščati njihovi starejši kolegi. To je za zdravstveni zavod dražje. "Slovensko zdravstvo se srečuje s konstantnim pomanjkanjem zdravniškega kadra. Sedaj smo pripeljani v situacijo, ko ima zdravstveni zavod odobren program in zagotovljena sredstva, objavljeno potrebo po zdravniku, obstaja zdravnik, ki je končal specializacijo in je pripravljen delati v tem zdravstvenem zavodu, pa se ne more zaposliti, ker čaka na soglasje," zmedo opisujejo v zbornici.
Po novem mora delodajalec oziroma javni zavod, ki želi zaposliti zdravnika, pridobiti soglasje sveta zavoda ob predhodnem soglasju ustanovitelja, so spomnili. V praksi soglasja za bolnišnice tako podpisuje minister za zdravje Tomaž Gantar, župani pa za zdravstvene domove. Sveti javnih zavodov so to poletje, ko zaradi dopustov ne bi bili sklepčni, zaradi novih zaposlitev množično sklicevali tudi dopisne seje. Na zbornici pa so spomnili, da so ti ukrepi doleteli tudi zdravnike, ki bi radi zamenjali delodajalca, in tiste, ki delajo prek podjemnih pogodb. Pri slednjih so pred kratkim sicer dodali nekaj izjem. Že prej so lahko zavodi brez soglasja sklepali podjemne pogodbe z lastnimi zaposlenimi za presejalne programe (Svit in Dora), po novem pa je izjema še delo v nujni medicinski pomoči, pri presaditvah organov in tržni dejavnosti.
Predsednik Združenja zdravstvenih zavodov Metod Mezek se strinja z oceno zbornice, da so nove zahteve prinesle dodatno administracijo in da lahko prek zamika pri zaposlovanju mladih zdravnikov namesto prihrankov prinesejo dodatne stroške. Ne strinja pa se z oceno, da bo ta ukrep podaljšal čakalne dobe. V bolnišnicah po njihovih podatkih namreč ni več takšnega pomanjkanja zdravnikov, da bi to vplivalo na čakalne dobe. Pomanjkanje zdravnikov po drugi strani še vedno pesti osnovno zdravstvo oziroma družinsko medicino, kjer pa čakalnih dob ni.
Mezek dodaja, da so ob sprejemanju zakona o uravnoteženju javnih financ direktorji zdravstvenih domov in bolnišnic ter pravniki v zdravstvu vseskozi opozarjali, da bodo novi postopki prinesli ogromno dodatnega administrativnega dela, a jim vlada ni prisluhnila. "To neposredno ne prinaša dodatnih stroškov, posredno pa, saj gre za dodatna opravila in posledično manj časa za druge naloge," je dejal.
