Družba Slovenski državni gozdovi (SiDG), ki je začela delovati 1. julija lani, ima odprtih več front. Najbolj vroče je zaradi prodaje lesa, saj ji predelovalci in kupci očitajo, da ga je razdeljevala po neznanih merilih in da so pogodbe za les iz državnih gozdov dobili kupci, ki so ponudili nižje cene, tisti, ki so bili zanj pripravljeni plačati največ, pa so ostali brez. Če to drži, se bodo morali odgovorni zagovarjati zaradi kršitve zakona o gospodarjenju z državnimi gozdovi, ki zahteva čim višji donos iz teh gozdov. Toda do podatka, ali je SiDG les res delil »dobrim prijateljem«, bo težko priti, saj kupcev ne želi razkriti niti nadzornemu svetu, kaj šele javnosti, čeprav bi to kot podjetje v stoodstotni lasti države moral storiti.
V ožjem krogu favoritov za direktorja Petrič in Peskar
Ta problem bo reševal novi glavni direktor SiDG, kdo bo to, pa je še uganka. Na javni razpis je namreč prispelo dvanajst prijav, po naših informacijah naj bi bila v ožjem krogu favoritov za to mesto nekdanji plavalec Darjan Petrič, ki naj bi bil kandidat SD, in Janez Peskar iz gozdarskega podjetja Gozd Ljubljana, ki naj bi ga h kandidaturi tik pred zdajci nagovorila največja vladna stranka SMC.
SiDG naj bi dobil tudi svojo prvo strategijo – strateški načrt poslovanja družbe do leta 2026, vendar je vprašanje, kdaj. Dokument je sicer pripravljen (za 13.800 evrov ga je napisala svetovalna družba P & S Capital), dobil je zeleno luč nadzornega sveta, zataknil pa se je v vladi, ki opravlja vlogo skupščine SiDG. V družbi Slovenski državni gozdovi nam vsebine strateškega načrta niso želeli razkriti, ker je še v vladni proceduri, neuradno pa smo izvedeli, da imata ministrstvi za finance in za gospodarstvo diametralno nasprotni stališči o tem, ali naj SiDG po Sloveniji ureja logistično-sortirne centre za les (enega je SMC obljubila Korošcem) in odpira nove žage. Gospodarsko ministrstvo je za oboje, finančniki so proti.
Država želi stoodstotno lastništvo v Snežniku
Zbirnim centrom za les nasprotujejo tudi pisci strategije in nadzorniki SiDG. Menijo, da so nepotrebni, saj bi lahko les sortirali na kraju poseka. Zbirni centri bi po njihovem podražili prevoz lesa in precej znižali donosnost podjetja. Tudi z zamislijo, da bi imel SiDG lastne žage, bi avtorji strategije in nadzorniki SiDG počakali približno dve leti, ko bo jasno, ali bodo žage donedavnih koncesionarjev (največji imata GG Postojna in GG Slovenj Gradec) preživele iztek koncesijskih pogodb, po katerih so imele zagotovljen les iz državnih gozdov, ali ne. Če bi začele te žage propadati, bi lahko SiDG vložil denar v lastne žage ali bi odkupil tiste, ki bi zabredle v težave.
Strategija tudi predvideva, da bo država še letos postala stoodstotna lastnica gozdarskega podjetja Snežnik iz Kočevske Reke. Svoj lastniški delež v njem je lani kot stvarni vložek prenesla na SiDG. Trenutno ima država v lasti 70 odstotkov delnic Snežnika, letos naj bi postala njegova stoodstotna lastnica in si ga pripojila. Predlog je, da to stori z odkupom preostalih delnic (zanje bi po naših izračunih odštela okoli 800.000 evrov) ali z dokapitalizacijo in poznejšo iztisnitvijo malih delničarjev.
SiDG bo začel tudi sam sekati
S pripojitvijo Snežnika SiDG se mudi, saj želi novo državno gozdarsko podjetje prek njega opraviti del sečnje in spravila lesa v državnih gozdovih (zdaj za to najema zunanje izvajalce). Letos naj bi SiDG z lastnimi delavci posekal štiri odstotke drevja, leta 2021 pa petino. Letos naj bi to počel le s sekači, od prihodnjega leta pa deloma tudi strojno, saj namerava v prihodnjih šestih letih za dobrih šest milijonov evrov kupiti 34 strojev (2 kompleta za strojno sečnjo, 1 žičnico, 5 zgibnikov, 10 prilagoditvenih traktorjev, 11 tovornjakov z nakladalno napravo in 5 vlačilcev), dodatnih 12 jih bo dobilo kot Snežnikovo doto, a je njegova gozdarska oprema že v letih, zato jo bo treba obnoviti (predvidoma za 1,8 milijona evrov).
V letih je tudi Snežnikova žaga, ki lahko razreže do 50.000 kubičnih metrov lesa na leto. SiDG načrtuje, da bo prek Snežnika zagnal tudi žagarsko dejavnost, zato namerava tam namestiti (predvidoma leta 2020) novo, dvakrat zmogljivejšo žago, primerno za razrez hlodov listavcev in iglavcev. Ta naložba je skupaj s skladiščem ocenjena na dobrih pet milijonov evrov, za gradnjo in vzdrževanje gozdnih cest in vlak pa naj bi SiDG vsako leto namenil dobrih 900.000 evrov.
