Vsi pa živimo v negotovosti in čakamo, kakšne spremembe nam bo končno ponudila politika. Jezimo se, ker se samo prepirajo in prave zdravstvene reforme (še) ni, jezimo se, ker Fides spet grozi oziroma izsiljuje s stavko, češ: »Samo nase mislijo, na svoj žep, ti pohlepneži. Kaj pa naše pravice? Zanje plačujemo. Spet bodo preložili operacije, za marsikoga bo zdravljenje pozno ali prepozno… Kmalu se bodo lahko zdravili samo bogati… Pa še svojih napak nikoli ne priznajo, ščitijo drug drugega…«

Strah za zdravje in preživetje se veča, s tem pa tudi jeza in očitki, spočeti v naši nemoči. Velikokrat v resnici ne ločimo, za kaj je kdo odgovoren.

V zadnjih dveh tednih smo se tudi jezili in bili priča pogromu nad novoizvoljeno predsednico Zdravniške zbornice Slovenije (ZZS) Zdenko Čebašek Travnik, ki smo jo izvolili njeni obvezni člani, zdravniki. (Mimogrede, res ni vseeno, kdo zbornico vodi, ker med drugim v imenu države opravlja tri naloge: vodi register zdravnikov, odgovoren je za vodenje specializacij, podeljevanje in podaljševanje licenc ter za pomembno izvajanje strokovnih nadzorov.)

Prepričal nas je njen program:

– izboljšanje pogojev dela in medosebnih odnosov, preglednost delovanja zdravniške zbornice, profesionalizem, medgeneracijsko povezovanje in solidarnost – in kar je bilo zame še posebno pomembno, zavzemanje za učinkovit in vsem dostopen javni, solidarni zdravstveni sistem. »Javno zdravstvo naj bo tudi nosilec družbenega razvoja, ne le izvajalec zdravstvenih storitev.« Zdenka Čebašek Travnik si že vse življenje prizadeva za izboljšanje razmer in to jemlje kot svoje poslanstvo.

Kaj se je takoj v začetku zgodilo? Vsak, ki se na novo zaposli, mora skleniti pogodbo o zaposlitvi. Naletela pa je na to, da marsikaj v zbornici ni urejeno, tudi plača predsednika in drugih funkcionarjev ne. Zato je predlagala, naj zanjo velja enako kot za predhodnike, da je plača nekje vmes med plačami njenih predhodnikov, dokler skupščina ne uredi plačnih razmerij, ki bodo veljala za vsa vodstva in funkcionarje zbornice. In ta plača je pregrešno visoka! Pregrešno visoka samo, ko gre zanjo, a ne za njene predhodnike. Pri njih ni bilo nobenih odzivov. Ne kolegov ne medijev. Mogoče zato, ker za višino plače niso vedeli, ali tudi zato, ker so imeli do Čebašek-Travnikove drugačna pričakovanja. Tudi sama sem bila presenečena, kar razočarana. Spraševala sem se, kaj je mislila, saj se ni nikoli »grebla« za denar.

Od daleč vse skupaj spremljam. Nekateri mediji se s pretiravanjem naslajajo nad to »senzacionalistično novico«, nekateri kolegi jo popolnoma podpirajo, drugi skušajo razumeti, tretji gredo na nož, ji očitajo, da maže ugled zbornice, jo pozivajo k odstopu… Navadno ne verjamem v zarote, ob tem dogajanju pa se sprašujem, komu vse je s svojo ekipo prekrižala načrte in interese, da se je skušajo takoj na začetku znebiti. Na žalost jim je dala v roke za javnost zelo občutljivo temo.

Vseeno upam in si želim, da bi prevladalo spoznanje, da ena morebitna napaka ne more biti razlog za glasovanje na skupščini proti njej. Cenim njeno strokovnost in človečnost, prepričana sem, da bo uresničila, kar je obljubila v svojem predvolilnem programu. In gotovo mora imeti možnost, da to dokaže.

Polona Jamnik, Bled