Pica je nedvomno ena najbolj razširjenih jedi na svetu. A okusi so različni: za nekatere je najboljša debela in obilna pica ameriške verige Pizza Hut, za druge tanka in asketska pica povprečne picerije iz Neaplja. Zato ni čudno, da je pretekli teden islandski predsednik Guðni Jóhannesson razburil Islandce, ker je v pogovoru s srednješolci rekel, da res ne mara pice z ananasom, da celo nasprotuje picam s kislo-sladkimi okusi. Piko na i pa je pritisnil, ko je izrekel stavek, da »če bi lahko sprejel tak zakon, bi pico z ananasom zakonsko prepovedal«. Tako imenovana havajska pica je menda med Islandci zelo priljubljena, čeprav je za povprečnega picoljubca to zadnji izbor.
Havajska pica je na jedilnem listu tudi v mnogih slovenskih picerijah, čeprav se le redko znajde na krožniku. Lani so v raziskavi v ZDA ugotovili, da je ananas med odraslimi Američani na tretjem mestu med najmanj priljubljenimi sestavinami za pico. Največji ljubitelji havajske pice so Avstralci, kjer teh pic – poleg pic s krokodiljim mesom – pojedo 15 odstotkov. Morebiti zato, ker so bližje Havajem, čeprav ne boste verjeli, havajska pica ima s Havaji toliko skupnega kot Slovenija s Švico. Izmislil si jo je namreč kanadski Grk Sam Panopoulos, ki je v svoji restavraciji v ontarijskem mestu Chatham leta 1962 na pico dal ananas. Če se vam zdi ananas na pici nenavaden, nikar ne pozabite, da se da v kakšni lokalni piceriji naročiti tudi sladko pico, na kateri je poleg ananasa še drugo sadje, vse skupaj pa je prelito s čokolado. Tega ne marajo niti otroci.
Banana, majoneza, surove ribe in kokosovo mleko
Sicer pa je svetovni seznam nenavadnih sestavin za pice precej dolg. Sem spadajo tudi najdražje pice. Recimo pico louis XIII, ki stane 10.000 evrov, nasiti pa dva jedca, vam kuharski mojster Renato Viola iz italijanskega Salerna naredi doma, vse sestavine pa so vrhunske: sol iz Avstralije, tri najbolj redke vrste iranskega kaviarja in jastog iz Norveške.
Navadni smrtniki si ne morejo privoščiti teh luksuznih sestavin, lahko pa si drugačne posebnosti. Na Švedskem je zelo priljubljena pica banana kari, ki se pogosto znajde na jedilnih listih. Ja, je natančno to, kar pravi ime: kombinacija banane in karija, čemur dodajo še malo slanine. Verjetno tudi švedski kralj sanja o zakonski prepovedi take pice. V Južni Koreji je precej nenavadna pica grand prix. Na eni polovici so škampi, feferoni, olive in gobe, na drugi pa pečen krompir, slanina, zdrobljene tortilje in kisla smetana. Za nameček je testo polnjeno s krompirjevim pirejem ter potreseno s semeni sončnic in rozinami, vse skupaj pa je namesto s kečapom postreženo z borovničevo omako. Za nenavadne okuse je poskrbel tudi Pizza Hut na Japonskem, ki je nekaj časa ponujal pico s škampi, majonezo, brokolijem in mesnimi kroglicami, vse skupaj pa prelito z mesno omako. Kombinacija morske hrane, majoneze in slanine je sicer priljubljena na Japonskem in jo imajo tudi v drugih prehrambnih verigah.
Težko je soditi o picah iz okolij, kjer so kuhinje tako drugačne od naše. Recimo Indijcem je všeč pica z ovčjim mesom in naribanim ingverjem, Rusom pica moskva, na kateri so surove marinirane sardine in skuše, v Kostariki pa na pico zelo radi dajo kokosovo mleko ali nariban kokos in rakce.
Italijanska pica z ocvrtim krompirčkom
Pri nas in v naši okolici seveda pice niso tako eksotične ali ekstravagantno razkošne. A kljub temu lahko najdemo pice, ki niso klasika paradižnik-šunka-sir-gobe. Takoj čez mejo v Trbižu, v piceriji Trieste, ponujajo pice z ocvrtim krompirčkom, ki so prave kalorične bombe. Naj se sliši še tako nenavadno, je krompirček na picah v Italiji zelo priljubljen. S tem Italijani dokazujejo, da morebiti stereotip o tipični italijanski pici s paradižnikom, baziliko in mocarelo ne drži povsem. Toda sedanja pica s krompirčkom je le bled odsev pice, ki jo je v devetdesetih letih ponujal McDonald's: na njej so bili poleg krompirčka še hamburgerji in piščančji ocvrtki.
Zadnja moda so pice s polnjenim robom – ki so že skoraj standardna ponudba tudi pri nas – ter pice z drugačnim testom. Pri tem je treba omeniti, da pica s konopljo tudi spada v vsakdanjo ponudbo. Med bolj nenavadnimi so črne pice, ki so bodisi na navadnem testu in imajo nadev obarvan s sipinim črnilom, ali pa je črno obarvano testo, medtem ko so druge sestavine klasične. Na tako pico je treba v Italijo. Najbližje nam jih strežejo v Miljah pri Trstu v gostilni Primavera. Še posebno nenavadna je črna pica calzone, se pravi prepognjena pica, ko je na krožniku res videti le črn hlebček. Ko ga razrežeš, iz njega pogleda rdeč paradižnik. Poleg črnih pic v Primaveri napovedujejo tudi pice v drugih barvah. Veliko ponudbo različnih pic ima tudi restavracija in picerija Etna v Divači, kjer stavijo na inovativnost in krušno peč. Njihove pice niso več le okrogle, ampak tudi v obliki zvezde.
In kakšen je bil epilog islandskega spora o ananasu in pici? Islandski predsednik se je moral za svojo izjavo opravičiti. Rekel je, da ni mislil resno, ko je dejal, da bi jo prepovedal. Nasprotno, celo srečen je, da tega ne more storiti. »Ne bi želel živeti v državi, kjer bi imel toliko moči,« je v demokratični maniri zapisal na facebooku. Priznal je, da ima pač najraje pico z morskimi sadeži.
