Kamnolom Sostro je bil do nedavno ena od dveh možnih lokacij za nov zapor, ki bi razbremenil tistega na Povšetovi, vendar se je na koncu država ogrela za lokacijo ob obvoznici v Dobrunjah. Razlog je precej logičen, saj je država tam lastnica zemljišč, medtem ko je kamnolom v lasti KPL, občinskega koncesionarja za vzdrževanje cest in izvajalca, ki mu je v zadnjem času občina zaupala največ gradbenih poslov. Zdi se, da je bila lokacija za zapor v Sostrem že vnaprej obsojena na neuspeh, saj nič ne kaže, da se namerava KPL v kratkem od tam umakniti. Prav od načrtov gradbinca je odvisna usoda tudi druge ideje za oživitev območja kamnoloma – športnega in adrenalinskega parka.
Predsednik sveta četrtne skupnosti Sostro Janez Moškrič pravi, da je idejo za športni park pripravila civilna iniciativa skupaj s četrtno skupnostjo in podžupanom Janezom Koželjem. »Mi poskušamo navezati stike z direktorjem KPL, saj ta kamnolom služi predvsem za odlaganje in predelavo gradbenih odpadkov, kar je za nas precej problematično,« pravi Moškrič, ki dodaja, da je kamnolomu na tej lokaciji naklonjen ljubljanski župan Zoran Janković. Sadinja vas naj bi bil edini kamnolom z ustreznimi zmogljivostmi na območju Ljubljane in da kot tak tudi edini primeren vir posipnega materiala za občinske ceste, ki jih vzdržuje prav KPL.
Sporna cesta do kamnoloma
Zato niti ne čudi, da so bile dosedanje aktivnosti občine prej kot v zaprtje kamnoloma usmerjene v njegovo širitev. Že leta 2010 se je ob pripravi občinskega prostorskega načrta pojavil predlog za ureditev nove ceste do kamnoloma, ki so ga v Sostrem negativno sprejeli, saj so navijali za preureditev obstoječe ceste, ne pa za gradnjo nove izključno za potrebe KPL. Občina ceste v prostorski načrt potem ni umestila, jo je pa vključila pet let kasneje, ko ga je spreminjala in dopolnjevala. Kljub temu ne v letošnjem ne v prihodnjem proračunu ni informacij, da bi se občina nameravala te naložbe, ki bi zaradi nasprotovanja domačinov gotovo naletela na težave, lotiti v kratkem. »Najcenejša varianta ceste naj bi stala štiri milijone evrov. Precej peska bi morali prodati, da bi se taka naložba izplačala. Realnega računa za to cesto zato ne vidim,« pravi Moškrič.
Po zamisli o športnem parku bi se ta navezoval na že obstoječe in precej priljubljene kolesarske in peš poti, ki so speljane po bližnji okolici, polni naravnih znamenitosti. »Glavni dostop do parka ostaja obstoječa cesta iz Sadinje vasi. Ob vstopu je zasnovana vhodna ploščad z amfiteatrom, ki ponuja prostor za različne prireditve in odprto tržnico lokalnih proizvodov,« so zapisali v idejni zasnovi, ki so jo civilni iniciativi pomagali pripraviti mladi študenti arhitekture. Po njihovem mnenju bi preureditev kamnoloma v športni park bila mogoča z minimalnimi posegi, saj bi se programi prilagodili terenu.
»Tako je na primer na vzpetini zasnovan adrenalinski park, na ravnici so športna igrišča, stena pa se uporabi kot plezališče.« Program športnega parka sicer obsega prireditveni prostor, športna igrišča, adrenalinski park, plezalno steno, rolkarski, kolesarski in gibalni park, otroško igrišče in celo kopališče. Prav zadnje je verjetno najbolj fascinantno, saj so bazeni vsekani v živo skalo.
Čeprav se mu zdi ideja o športnem parku dobra, se Moškrič ne slepi, da je za zdaj precej utopična. »Najprej moramo videti, kaj bo s kamnolomom. Po mojih informacijah se nekatera dovoljenja, vezana na gradbene odpadke, letos iztečejo. V četrtni skupnosti bodo državo opozorili, naj pri izdaji novih dovoljenj upošteva, v kakšnem stanju je cesta, ki vodi do kamnoloma, in kako ljudje ob njej živijo. Gotovo pa so prioritete četrtne skupnosti trenutno gradnja kanalizacije, rekonstrukcije obstoječih cest in širitev pokopališča. Potem pa se lahko pogovarjamo o še čem,« zaključuje Moškrič.
Kamnolom z dovoljenjem do leta 2021
Kamnolom v Sadinji vasi je začel obratovati že leta 1951. V kamnolomu danes pridobivajo pesek, ki se uporablja predvsem za fasadne omete, peščene parkovne površine in za utrjevanje cestišč. Poleg pridobivanja peska pa v kamnolomu vse bolj odlagajo in predelujejo gradbeni material, kar je problematično, saj gre za vplivno vodovarstveno področje, tamkajšnji vodni vir pa napaja bližnje lokalne vodovode Podmolnik, Sadinja vas in Šentpavel. Na ministrstvu za infrastrukturo so pojasnili, da je bila leta 2001 podjetju KPL s koncesijo podeljena rudarska pravica za izkoriščanje tehničnega kamna – dolomita. Koncesija je bila podeljena brez javnega razpisa, sklenjena pa je bila za obdobje 20 let.
