Populacija sveta se počasi približuje številki 7,4 milijarde ljudi. V zadnjih trideset letih se je število ljudi na Zemlji povečalo za skoraj polovico. Ob podatku humanitarne organizacije Oxfam, da od trenutno 7,4 milijarde ljudi okoli dvanajst odstotkov oziroma 925 milijonov ljudi nima dovolj hrane, bi lahko posumili, da naš planet preprosto ne dovoljuje proizvodnje dovolj velikih količin hrane za vse, a to ni res. V zadnjih trideset letih smo po podatkih Oxfama namreč kljub rasti prebivalstva povečali tudi proizvodnjo hrane in je danes na osebo proizvedemo kar 17 odstotkov več kot pred tremi desetletji. Ob tem po podatkih Združenih narodov vržemo v smeti kar 24 odstotkov vseh proizvedenih kalorij za prehrano ljudi.
Za takšne izgube so v veliki meri krivi kult estetskega videza hrane v premožnejših državah, slabo skladiščenje hrane v manj razvitih državah in slabe prakse distribucije hrane ljudem, ki jo najbolj potrebujejo. Britanski logistični strokovnjak in poslovnež Nigel Gifford je zato prišel na zanimivo zamisel. Medtem ko trgovska velikana Amazon in Alibaba razmišljata o nadomeščanju človeških dostavljavcev paketov z brezpilotnimi letali, želi Grifford z njimi pripeljati hrano na območja, kamor bi jo sicer z obstoječimi metodami težko. Zamislil si je namreč nov model brezpilotnika, ki bi bil narejen iz škroba, eno samo brezpilotno letalo pouncer (naletalnik) pa bi vsebovalo dovolj kalorij, da bi za en dan nahranilo 80 ljudi.
Kdor pozna minulo delo Nigela Grifforda, bo morda rekel, da zgolj kopira svoje pretekle zamisli in rešuje problem, ki ga že znamo rešiti z velikimi pošiljkami hrane in drugačnimi oblikami pomoči, ki bi ljudem omogočila gojiti lastno hrano. Da je glavni problem torej v motivaciji in finančnih sredstvih. Grifford je namreč avtor facebookovega brezpilotnika aquila, s katerim želi Mark Zuckerberg razširiti dostop do svetovnega spleta tudi v tiste predele sveta, ki nimajo potrebne infrastrukture za dostop do spleta. Projekt Aquila je kljub koristim namreč naletel na kritike, da gre za projekt širjenja spletnega potrošništva v konce sveta, ki bolj kot všečke potrebujejo vodnjake, hrano in zdravila, a najnovejša Griffordova zamisel je vseeno pritegnila pozornost organizacij, kot sta Zdravniki brez meja in Rdeči križ.
Že res, da za dostavo hrane v večini primerov ni treba uporabiti brezpilotnikov, saj to uspe že tovornjakom in tovornim letalom oziroma padalom. Vendar predvsem v primerih vojnih konfliktov in hudih obleganj, kot so ga svoji na koži občutili ujeti prebivalci sirskega Alepa, letala in humanitarni konvoji niso vedno na voljo. Ker so poti po cesti zaprte in ker so tovorna letala velike tarče na nebu, so majhni in užitni brezpilotniki genialna zamisel za reševanje najhujše nuje, preden se vpletene strani uspejo dogovoriti vsaj za prekinitev ognja in omogočanje humanitarne pomoči ujetim civilistom. Kot je pojasnil Grifford, bi na eno transportno letalo lahko spravili 90 takšnih brezpilotnikov, če bi jih spustili z višine treh kilometrov, pa bi lahko prijadrali na natančno določen cilj, oddaljen kar 35 kilometrov stran, in v nuji nahranili 7000 ljudi.
