Ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar, ki je še kot odvetnica tožila Slovenijo pred evropskim sodiščem za človekove pravice (ESČP), vztraja, da je njena pritožba v Strasbourgu upravičena. Postopek je vložila, ker jo je leta 2013 sodnica med sojenjem mariborskim protestnikom, ki jih je zastopala, kaznovala s 500 evri kazni zaradi domnevnega oviranja postopka in spodkopavanja avtoritete sodišča. Ob tem ji je zagrozila še z možnostjo zapora. Györkös-Žnidarjeva je namreč – tako kot tudi drugi odvetniki na procesu – zahtevala izločitev po njenem mnenju pristranske sodnice.
(Ne)pristranskost sodnice
»V vseh svojih primerih sem se maksimalno strokovno angažirala za svojo stranko,« pravi ministrica. Pojasnila je, da je sodnica oteževala obrambo enega od protestnikov z znamenitih mariborskih protestov leta 2012 z dajanjem izrazite prednosti državnemu tožilstvu. Kolikšno odškodnino zahteva od Slovenije, ministrica ni želela odgovoriti, saj po njenem mnenju to vprašanje ni v ospredju. Kot bistveno je izpostavila kršitev pravice do poštenega sojenja, ki je temeljna pravica, zapisana v evropski konvenciji o človekovih pravicah.
Po mnenju ministrice je problematično, da je sodnica, katere izločitev je predlagala, kar sama odločila, da se ne bo izločila, Györkös-Žnidarjevo pa je kaznovala. Po njenem mnenju bi o tem moral odločiti drug – nepristranski – sodnik. »ESČP je v svojih tozadevnih odločitvah že sklenilo, da lahko menjavanje vlog pritožnika, priče, tožilca in sodnika samoumevno kaže na funkcionalno napako in vzbuja objektivno upravičen strah, da postopki niso bili skladni z od nekdaj spoštovanim načelom, da nihče ne sme soditi v svoji lastni zadevi.«
Na okrožnem sodišču v Mariboru so nam sicer pojasnili, da je bila nekdanja odvetnica disciplinsko sankcionirana zaradi zavlačevanja postopka in spodkopavanja avtoritete sodišča. O zahtevi po izločitvi sodnika pa lahko v skladu z zakonom o kazenskem postopku odloča tudi sodnik, katerega izločitev se zahteva, so zatrdili. Na pravosodnem ministrstvu stališče mariborskega sodišča branijo. Po njihovem videnju Györkös-Žnidarjeva ni bila kaznovana zaradi razžalitve sodišča, ampak zaradi »zlorabe procesnih pravic«. Torej – tako nakazujejo – sodnica ni odločala o »svojem primeru«, ampak o dogajanju v sodnem postopku.
Po mnenju poznavalcev pa bi lahko Györkös-Žnidarjevi v Strasbourgu vendarle uspelo in bi bila Slovenija obsojena zaradi kršenja človekovih pravic.
Ministrici konvencija ustreza ali pa tudi ne
Na problematičnost tovrstnega kaznovanja odvetnikov je denimo opozoril profesor in nekdanji ustavni sodnik Ciril Ribičič. »Evropski sodniki že dolga desetletja zelo odločno in dosledno varujejo odvetnike pred nesorazmernimi posegi države, pa naj gre za neutemeljene posege v njihovo zasebnost ali v njihovo svobodo izražanja,« pravi Ribičič. »Pri nas so bila potrebna dolga desetletja, preden so sodniki prenehali na pravice odvetnikov gledati kot na njihove osebne privilegije in jim začeli priznavati poseben položaj zaradi varstva pravic njihovih strank. Pred našim ustavnim sodiščem pa je bil takšen pristop še pred nekaj leti prisoten bolj v ločenih mnenjih kot v večinsko sprejetih odločbah.« To obdobje je za nami, pravi Ribičič in kot prelomno izpostavlja odločbo ustavnega sodišča iz lanskega leta, ko je ustavno sodišče uveljavilo najstrožje spoštovanje evropskih standardov pri preiskavah odvetniških pisarn. Po njegovem mnenju odslej slovenskim odvetnikom ne bo več treba po pravico na ESČP.
Ko je Vesna Györkös Žnidar pred sodiščem branila mariborske vstajnike, ki so jim očitali napad na policiste, je dvakrat zahtevala izločitev sodnice, za katero je menila, da je pristranska v škodo njene stranke, povzema Ribičič. »Težko je brez poznavanja zadeve v podrobnosti ocenjevati, ali je imela prav. Veliko lažje lahko izrečem oceno, da je bilo denarno kaznovanje nesorazmerno in zato v neskladju z načelom poštenega sojenja iz 6. člena evropske konvencije. Pretirano omejevanje in kaznovanje odvetnika neposredno prizadene pravice njegove stranke, poleg tega pa ima zastraševalni učinek na druge odvetnike. Vsa čast odvetnici Vesni Györkös Žnidar, ki je tvegala disciplinsko kaznovanje zato, da bi svojemu klientu zagotovila nepristransko sojenje. Kot enako pogumno dejanje pa bom ocenjeval tudi odločnost odvetnikov pri varstvu pravic tistih, ki jih bodo prizadeli nesorazmerni ukrepi in represivni posegi organov notranjega resorja, ki ga danes vodi nekdanja odvetnica Vesna Györkös Žnidar.«
Profesorji prava in civilnodružbene organizacije so v zadnjem času grajali zlasti ministričino vztrajanje pri načrtovanem zapiranju meje pred begunci, s čimer pa bi bila kršena tudi evropska konvencija, na katero se ministrica sklicuje kot odvetnica.
