»Nehajmo se drogirati s fizičnimi kazalniki. Samo s prihodi in prenočitvami ne moremo biti zadovoljni. Važno je, koliko smo gostom vzeli iz torbice,« je že pred časom pozval gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Slovenija se je namreč v turistični strategiji 2012–2016 zavezala, da bo do konca tega obdobja tujim gostom iz torbice na leto vzela tri milijarde evrov. Toda namesto trimilijardnega priliva od tujskega turizma (ta termin uporabljajo politiki in turistično gospodarstvo) smo imeli po izračunih Banke Slovenije lani 2,35 milijarde evrov prilivov od tujih potovanj.
Zakaj različna termina? Banka Slovenije pri izračunu prilivov od tujih potovanj upošteva tudi porabo enodnevnih izletnikov in tranzitnih potnikov, torej tistih, ki k nam pridejo le za en dan, in tistih, ki skozi Slovenijo samo potujejo, praviloma na hrvaško obalo. Tranzitniki in izletniki, kot jih imenuje Banka Slovenije, po definiciji, ki jo uporablja statistika, niso turisti. Tuji turisti so le tisti, ki pri nas vsaj eno noč prespijo v nastanitvenem objektu.
Kako izračunamo priliv?
Banka Slovenije pri svojih izračunih upošteva tudi denar, ki ga pri nas pustijo izletniki (lani nekaj manj kot 933 milijonov evrov) in tranzitniki (z njimi naj bi lani zaslužili 489 milijonov evrov), zato govori o prilivih od tujih potovanj. Iz tega sledi, da prilivov od tujih potovanj ni mogoče povsem enačiti s prilivi od tujskega turizma, o katerih govori turistična stroka. Slovenija je torej lani 2,35 milijarde evrov zaslužila s potniki iz tujine, ne moremo pa trditi, da smo toliko zaslužili s tujskim turizmom.
Zanimalo nas je, kako Banka Slovenije sploh izračuna letni priliv od tujih potovanj. Janez Klemenc in Matjaž Noč, strokovnjaka za finančno statistiko, sta nam pojasnila, da so osnova za izračun podatki državnega statističnega urada. »Iz njih dobimo tako podatke o številu nočitev kot o povprečni potrošnji: na dan/nočitev, za enodnevnega izletnika in za potnika v tranzitu. Skupno število tujcev, ki prispejo oziroma prečkajo Slovenijo, dobimo iz mesečnih podatkov mejnih prehodov, ki jih razbijemo na enodnevne izletnike in tranzitne potnike. Vsaki od teh kategorij pripišemo ustrezno porabo in rezultat je potrošnja tujcev v Sloveniji,« smo izvedeli v Banki Slovenije.
Koliko zapravijo pri nas tuji turisti
Na Statističnem uradu Republike Slovenije (Surs) smo preverili, kako pridejo do podatkov o tujih turistih. Alenka Škafar pravi, da v sodelovanju Slovensko turistično organizacijo vsako tretje leto opravijo raziskavo med njimi. Vendar zajamejo zgolj tiste, ki prenočujejo v hotelih (hoteli so lani ustvarili 61 odstotkov vseh turističnih prenočitev) in kampih (ustvarili so okoli 13 odstotkov vseh prenočitev v državi), ne pa tudi tujih gostov v drugih vrstah nastanitvenih obratov, kot so apartmaji, različni domovi ipd. Zajeti niso niti tuji turisti, ki prenočijo pri sorodnikih in prijateljih ali v vse bolj priljubljenih airbnb nastanitvah.
Nazadnje so raziskavo med tujimi gosti opravili leta 2015, med majem in septembrom. Sodelovalo je 4300 turistov iz več kot 80 držav. Spraševali so jih tudi o tem, koliko denarja porabijo pri nas. Povprečni dnevni izdatek na turista zajema vse izdatke, ki jih je imel med bivanjem, stroški prevoza v Slovenijo in iz nje niso všteti. Povprečna dnevna poraba tujega turista je tako leta 2015 znašala 118 evrov (116,16 evra hotelskega gosta in 49,60 evra gosta v kampu), od tega približno polovico za nastanitev. Anketa je pokazala, da so najbolj zapravljivi ruski gostje, ki na dan v povprečju porabijo 351 evrov (ta podatek je manj zanesljiv, opozarja Surs), predvsem za zdravstvene storitve in nakupe.
