Slovenska turistična organizacija (STO) ugotavlja: število prihodov in prenočitev turistov raste, prilivi v turizmu pa sledijo z zaostankom. »Rast prilivov iz naslova porabe tujih turistov je pozitivna, vendar nižja kot rast prihodov in prenočitev,« so pojasnili v STO. »Zato je med ključnimi cilji slovenskega turizma dvig dodane vrednosti.« Po ocenah gospodarskega ministra Zdravka Počivalška prilivi iz naslova tujskega turizma za leto 2016 znašajo približno 2,5 milijarde evrov, kar je, kot pravi, pol manj, kot smo si zadali pred štirimi leti.
Direktor Turistične skupnosti Istre Denis Ivošević je prepričan, da se s tem izzivom ne ukvarjamo le v Sloveniji, ampak v vseh turističnih krajih po svetu. »Vsi si namreč želijo, da bi s tem, kar ponujajo, zaslužili več,« je dejal. »Ključna pri tem sta izobraževanje in usposabljanje, saj bo le znanje omogočilo vrhunske storitve in kakovost, ki jo bodo gostje prepoznali,« je pojasnil Ivošević in ob tem poudaril tudi pomen naložb, zlasti v kakovostne storitve in turistične zanimivosti.
Z izobraževanjem in naložbami lahko, kot pravi Ivošević, zagotovimo tudi, da se bodo turisti k nam vračali. »Če sta kakovost storitev in cena na primerni ravni in če imamo profesionalen kader, ki ustvarja doživetja, zaradi katerih se razlikujemo od drugih, potem se bodo turisti gotovo vrnili,« je poudaril.
Lepotni razvajenci, družabni sladokusci …
STO bo za dvig dodane vrednosti poskrbela s spodbujanjem razvoja in osredotočeno komunikacijo za razvoj turističnih produktov z višjo dodano vrednostjo. To so po njihovih besedah butični in inovativni turistični produkti, ki nagovarjajo ciljne skupine z višjo kupno močjo.
Letos bodo nadaljevali tudi s prepoznavanjem ciljnih skupin, kar bo po besedah direktorice STO Maje Pak pripomoglo k bolj ciljnemu trženju. »Medtem ko Hrvaška večinoma ponuja morje in sonce, imamo pri nas raznolikost. Od pohodništva, aktivnih počitnic, doživetij v naravi, zdravja in dobrega počutja, pa do poslovnega turizma,« je pojasnila Pakova. Med ciljnimi skupinami turistov, ki so jih prepoznali v STO, so tako na primer »zeleni raziskovalci«, »sproščeni eskapisti«, »družabni sladokusci« in »lepotni razvajenci«.
Največ za ključne evropske trge
K lanskim turističnim rezultatom je med drugim pomembno prispevalo tudi intenzivno povečanje promocije, je prepričana Maja Pak. Lani je STO za promocijo turizma namenila največ sredstev doslej, skupno 11,9 milijona evrov. Letos denarja za promocijo ne bo bistveno manj, saj bodo prejeli skupno 11,45 milijona evrov. Od tega bo za promocijo namenjenih slabih deset milijonov evrov, za zagotavljanje konkurenčnega podpornega okolja pa slaba dva milijona evrov. V primerjavi s preteklim letom bodo letos delež sredstev, namenjen za digitalno oglaševanje, še povečali, in sicer na 45 odstotkov. Več sredstev kot lani bo namenjenih tudi za promocijo na oddaljenih trgih, kot so Kitajska, Japonska in ZDA.
Za male trge je dodatna pobuda nujna
Zagotavljanje osnovnih pogojev in sredstev za promocijo za dobre turistične rezultate ne zadošča, meni Ivošević. »V osnovi je potreben dober produkt. Če produkt ni dovolj dober, lahko promocija učinkuje celo kot antipromocija,« je pojasnil. »Poleg tega pa je na malih trgih, kakršna sta Slovenija in Hrvaška, nujna dodatna pobuda.«
Na Hrvaškem so iniciativnost izkazali tudi z večletnim trudom za pozornost slavnih Michelinovih ocenjevalcev restavracij. Ti so rovinjski restavraciji Monte pred kratkim podelili zvezdico, poleg tega pa so v prestižnem rdečem vodniku omenili še 34 drugih hrvaških restavracij. Kot je pojasnil Ivošević, so bili v istrski turistični organizaciji zadnjih osem let v stalnih stikih z Michelinom. »Rdeči Michelinov vodnik so kot pomembno tržno znamko prepoznali tudi na hrvaškem ministrstvu za turizem, kjer so zato izvedli obsežno akcijo, ki je na koncu privedla do teh rezultatov,« je poudaril.
O tem, da imamo tudi v Sloveniji tako odlične restavracije kot na Hrvaškem, po Ivoševićevem mnenju ni dvoma. Na tistih, ki odločajo o turizmu pri nas, pa je, da pomen takega projekta prepoznajo in se zanj zavzamejo, še dodaja Ivošević.
Na našem ministrstvu za gospodarstvo pa niso takega mnenja: »Po nam znanih informacijah vključevanje v Michelinov vodnik ni v pristojnosti države, temveč predvsem v pristojnosti gospodarstva. Predstavniki omenjenega vodnika se na nas niso obrnili.«
