Na južni strani bloka, kjer je v prvem nadstropju tudi najino stanovanje, so pred približno 20 leti zasadili tri drevesa – smreke. Smreke so od zidu hiše oddaljene tri metre. Ker so zdaj že košate, so se veje že približale balkonu na pol metra. V veliki meri zastirajo pogled, še bolj moteče pa je, da zastirajo svetlobo. V višino so zrasle že 8–9 metrov. Zanima naju, ali obstaja predpis, po katerem je nasad drevja v neposredni bližini hiše dovoljen oziroma so predpisani odmiki ali kaj podobnega, na kar bi bilo mogoče nasloniti zahtevo po spremembi.
Pozanimala sva se že za morebitno odstranitev dreves in nadomestitev s kakšno nižjo ozelenitvijo pasu pred hišo, a naju lastnik (Občina Črnomelj) napotuje na soglasje etažnih lastnikov, češ da smo lastniki zemljišča mi, čeprav je v zemljiški knjigi lastnica občina. Kako pa se pride do soglasja tridesetih lastnikov, vemo. Misija nemogoče! Za pomoč se iskreno zahvaljujeva! Majda in Jurij
Odgovor:
Najprej vam svetujem, da razčistite glede samega lastništva zemljišča. Zakon o zemljiški knjigi jasno določa, da kdor v pravnem prometu pošteno ravna in se zanese na podatke o pravicah, ki so vpisani v zemljiški knjigi, zaradi tega ne sme trpeti škodljivih posledic (načelo zaupanja v zemljiško knjigo). Ker je zemljiškoknjižni lastnik občina, torej zahtevke (dokler se ne bo izkazalo drugače) naslavljajte nanjo.
Če torej predpostavljamo, da je občina lastnica zemljišča, na katerem je moteče drevo, se bo treba z njo najprej pogovoriti in doseči sporazumno odstranitev dreves. Po mojem gre namreč v omenjenem primeru za primer tako imenovane prepovedane imisije (glejte spodaj – 75. člen Stvarnopravnega zakonika).
Če se ta možnost ne bo obnesla, pa se lahko odločite za uveljavljanje sodnega varstva s tako imenovano negatorno imisijsko tožbo. Stvarnopravni zakonik (75. člen) namreč določa, da mora lastnik nepremičnine pri uporabi nepremičnine opuščati dejanja in odpravljati vzroke, ki izvirajo iz njegove nepremičnine in otežujejo uporabo drugih nepremičnin čez mero, ki je glede na naravo in namen nepremičnine ter glede na krajevne razmere običajna ali povzročajo znatnejšo škodo (tako imenovane prepovedane imisije).
V sodni praksi je bilo namreč že sprejeto stališče, da odvzem svetlobe, sonca in zračnosti sosednji nepremičnini lahko v določenih okoliščinah – ko gre za krajevno neobičajno mero – predstavlja prepovedano imisijo, čeprav – poudarjam – uspeh ni zagotovljen, saj se take zadeve rešujejo od primera do primera.
Mag. Boštjan J. Turk
