Nekatera podjetja, ki so imela še pred letom ali dvema le enega zaposlenega ali so bila celo brez njih, so čez noč postala veliki dobavitelji države. Vlada je namreč z njimi sklenila več sto tisoč ali celo nekaj milijonov evrov vredne pogodbe za nakup ograje, s katero Slovenijo ograjuje pred begunci. Največ, skoraj 3,7 milijona evrov, je doslej plačala podjetju Minis, ki je imelo po informacijah iz poslovnega registra še leta 2014 le 0,57 zaposlenega. Če držijo podatki ministrstev, s kom so bile doslej sklenjene pogodbe, in njihove navedbe, da so vse dosedanje obveznosti že poplačane, pa lahko zaključimo, da je država za ograjevanje doslej plačala blizu šest milijonov evrov.
V vladi nam sicer skupnega zneska, koliko je davkoplačevalce doslej stala ograja na slovensko-hrvaški meji, niso želeli razkriti. Še poldrugo leto po tem, ko so na meji zabrneli prvi stroji, se namreč sklicujejo, da nosijo dokumenti oznake tajnosti, umik teh oznak pa da bi ogrozil varnost države.
Podjetje Minis v vseh ograjnih poslih
Po podatkih notranjega ministrstva je trenutno postavljenih 194 kilometrov ograje: od tega je 34 kilometrov panelne, preostalo pa je rezalna žica, položena v treh vrstah – dve sta naloženi spodaj, ena pa zgoraj. Iz odgovorov MNZ in ministrstva za gospodarstvo je mogoče razbrati, da je notranje ministrstvo sklenilo zgolj eno pogodbo, in sicer za postavljanje rezalne žice. Ta je bila podpisana z že omenjenim podjetjem Minis, vredna je bila 250.000 evrov, doslej pa je bilo opravljenih za 140 tisočakov dela. Že pred sklenitvijo te pogodbe pa je notranje ministrstvo Minisu nakazalo 24 tisočakov.
Glavni »finančnik« pri ograjevanju Slovenije pa je zavod za blagovne rezerve. Ta je namreč naročnik in plačnik tako žičnate kot tudi panelne ograje, prav tako pa financira postavitev slednje. Podjetje Minis je bilo vključeno v tako rekoč vse vladne ograjne posle. Dobavljalo je rezilno žico in jo postavljalo skupaj s slovensko vojsko, prav tako pa je priskrbelo in montiralo večino panelne ograje. Z zavoda za blagovne rezerve se je na račun Minisa tako steklo skupaj skoraj 3,5 milijona evrov. Za podjetje, ki je ob sklenitvi prvih pogodb za postavitev ograje konec leta 2015 imelo zgolj pisarno v Žalcu (kmalu nato se je preselilo v Celje), njegovo spletno stran in telefonsko številko pa smo tedaj zaman iskali, je bil še zlasti uspešen konec lanskega leta – decembra 2016 je namreč zavod na njegov račun nakazal več kot dva milijona evrov.
Madžarskemu dobavitelju dober milijon evrov
Na zavodu za blagovne rezerve sicer zagotavljajo, da so pri vsakem naročilu pridobili več ponudb, da je bil vedno izbran najugodnejši ponudnik, izpostavljajo pa tudi pomembnost hitrosti dobave. A v dokumentacijo, ki bi pritrdila tem njihovim navedbam, nam ni uspelo vpogledati. Kljub našim številnim zahtevam po razkritju informacij javnega značaja se namreč sklicujejo, da dokumenti nosijo oznako »interno«.
Pred nekaj meseci so na zavodu za blagovne rezerve sicer razkrili, kdo so bili dobavitelji rezilne ograje, ki je v povprečju stala 11.660 evrov na kilometer. »Ker v Sloveniji ni proizvajalcev žičnate ograje in drugih elementov, potrebnih za njeno postavitev, smo na zavodu za njihov nakup poiskali vsaj domače dobavitelje,« so nam povedali. Poleg Minisa so jim je tako rezalno žico dobavljali še celjski Remont, ljubljanski AB Line in podjetje Paleco z Raven na Koroškem, pa tudi madžarski BV Holding kft. Madžarsko podjetje je bilo očitno kar pomemben dobavitelj, saj je za svoje delo prejelo skoraj 1,3 milijona evrov. Kot razkriva spletna aplikacija erar, je zavod za blagovne rezerve Remontu plačal okoli 15.000 evrov, AB line 410 tisočakov, ki jih je v celoti nakazal decembra lani, isti mesec je skoraj ves znesek (slabih 270 tisočakov) prejelo podjetje Paleco.
MNZ si je želel še več ograje
Iz odgovora ministrstva za gospodarstvo je mogoče sklepati, da je v omenjenem znesku za podjetje Paleco vključena tudi dobava panelne ograje. Prva pogodba za nakup tovrstne tehnične ovire je bila po navedbah gospodarskega ministrstva sklenjena že novembra 2015. Pridobljeni sta bili dve ponudbi, izbrano pa podjetje Minis. Cena tekočega metra nabave in postavitve panelne ograje je tedaj znašala 98,8 evra in je vsebovala tudi »dobavo in montažo določenega števila vrat različnih širin«. Ker pa je MNZ ocenil, da panelne ograje še ni dovolj, je bilo aprila 2016 izvedeno dodatno naročilo. Pridobili so štiri ponudbe in se ponovno odločili za Minis. Tokratno naročilo ni vključevalo vrat, zato je bila cena tekočega metra nekoliko nižja, 91,8 evra. »Zaradi prošnje MNZ za čim hitrejšo dobavo panelne ograje je bila pri drugem najugodnejšem dobavitelju naročena še dodatna količina panelne ograje,« so še navedli na gospodarskem ministrstvu. Ta drugi dobavitelj pa je bil Paleco.
Na Počivalškovem ministrstvu so nam še zagotovili, da so vse dosedanje obveznosti do dobaviteljev tako žičnate kot tudi panelne ograje v celoti plačali. »To velja tudi za podjetje Minis,« so posebej izpostavili in dodali, da sproti plačujejo le še postavljanje panelne ograje. Kot smo poročali, so jo pred dnevi začeli postavljati na meji ob Babnem polju.
