Na občini Kočevje so se sestali z možnima investitorjema v dializni center, ki bi zadovoljil potrebe notranjskih dializnih bolnikov. Najprej bodo ugotovili, kakšen je interes bolnikov, da bi hodili na dializo v Kočevje.

Kot je povedala direktorica mestne uprave Lili Štefanič, bodo najprej preverili, koliko je na Kočevskem in Ribniškem dializnih bolnikov in koliko bi jih želelo hoditi na dializo v Kočevje. Če bo interesa dovolj, bodo ministrstvo za zdravje zaprosili, da glede na specifiko in oddaljenost področja investira v dializni center. Če interesa ne bo dovolj, pa bodo preverili, ali bi ministrstvo podelilo koncesijo za izvajanje dializne dejavnosti. Štefaničeva ni želela razkriti, kdo sta investitorja, ki sta pokazala interes za ureditev dializnega centra v Kočevju. Poročali smo že, da na območju notranjskih občin ni dializnega centra, zato se morajo bolniki voziti na dializo v oddaljeno Ljubljano ali Sežano, kar jim ob dolgotrajnih dializnih postopkih vzame veliko časa.

Morebitno odprtje dializnega centra na Notranjskem podpirajo tudi v UKC Ljubljana, kjer se zdravi nekaj notranjskih dializnih bolnikov. »Skrajšanje vožnje od doma do centra za dializo je za kronične dializne bolnike iz te regije gotovo zelo dobrodošlo,« so navedli v službi za stike z javnostjo. Na vprašanje, ali bi bi bil UKC Ljubljana pripravljen vzpostaviti manjši dializni center na Notranjskem, niso odgovorili, so pa pojasnili, da se je število bolnikov iz notranjske regije, ki se zdravijo v dializnih centrih UKC Ljubljana, precej zmanjšalo, tudi na račun zasebnih dializnih centrov, ki delujejo v ljubljanski regiji.

Uspela le ena pobuda

V Sloveniji je bilo v preteklih letih že več pobud za ustanovitev manjših dializnih centrov, s katerimi bi rešili težave bolnikov, ki se daleč vozijo na dializo. V 2012 so tako pobudo dali belokranjski dializni bolniki: dializni center, ki bi deloval v okviru novomeške bolnišnice, bi vzpostavili v domu starejših občanov v Črnomlju, saj se bolniki iz Bele krajine vozijo na dializo čez Gorjance in porabijo še enkrat toliko časa za pot do bolnišnice in nazaj kot pa za zdravljenje. Vendar so v bolnišnici od tega načrta odstopili. Pojasnjujejo, da bi bil center strokovno in ekonomsko nesprejemljiv. Prav tako za gradnjo centra niso bila v celoti zagotovljena finančna sredstva.

Štiri leta prej so Mestna občina Velenje, Zdravstveni dom Velenje in slovenjgraška bolnišnica podpisali pismo o nameri za ustanovitev dislociranega dializnega centra slovenjgraške bolnišnice v Zdravstvenem domu Velenje. Ostalo je le pri nameri. Z Mestne občine Velenje so sporočili, da občina in zdravstveni dom še vedno upata, da se bodo načrti uresničili. Dodali so, da je to v celoti odvisno od bolnišnice, ki je lastnica prostorov, v katerih bi deloval center, in ki bi morala zagotoviti medicinsko osebje za izvajanje dejavnosti. Iz Bolnišnice Slovenj Gradec odgovora na vprašanje, kakšni so njihovi načrti, nismo prejeli.

Prelaganje odgovornosti

Poročali smo že, da so leta 2011 za zgraditev dializnega centra v Zdravstvenem domu Ribnica v okviru javno-zasebnega partnerstva in v sodelovanju z ministrstvom za zdravje že pripravili projektno dokumentacijo, a so potem po navedbi direktorice zdravstvenega doma od projekta odstopili, ker ministrstvo zaradi majhnega števila dializnih bolnikov ni zagotovilo financiranja. Pri ministrstvu žogico vračajo lokalni skupnosti in pojasnjujejo, da veljavni splošni akti ZD Ribnica že vključujejo možnost opravljanja specialistične zunajbolnišnične (ambulantne) zdravstvene dejavnosti, s tem pa je tudi odprta pot do vzpostavitve dializnega centra.

Že pet let pa deluje majhen dializni center v Kobaridu, ki je nastal na pobudo tamkajšnjih dializnih bolnikov. Čeprav se v njem zdravi le 15 bolnikov, poslujejo rentabilno, zagotavlja Božidar Kanalec, direktor Zavoda Apolon, ki upravlja center.