Kot smo že poročali, naj bi bili v SNG Opera in balet Ljubljana zaposleni umetniki nezadovoljni z ravnateljem Petrom Sotoškom Štularjem in umetniškim vodjem Roccom. Oba smo prosili za komentar, odgovorila pa sta skupaj, kot bi ne bili očitki dveh vrst: »Govoriti o viharju oziroma krizi v ljubljanski Operi bi v trenutku, ko smo ob koncu leta 2016 končno splavali iz negativnih številk, pomenilo nepošten napad na javni zavod in na vse umetnike in zaposlene v tej hiši.« O nezadovoljstvu solistov zaradi obetanega pravilnika, najema zunanjih gostov in težav s hišo pa nič.
Voda pronica, vzrok iščejo
Sanacijske težave po prenovi stavbe in zgraditvi prizidka, ki grenijo delo zaposlenim, se vlečejo že pet let. Največja težava je pronicanje vode v prizidku; zamaka v treh nadstropjih in kletnih prostorih, garderobah, sanitarijah, vmesnih prostorih med novo in staro stavbo. O tem smo se lahko včeraj prepričali tudi sami, ko smo krenili po sledeh pritožb umetnikov. Sanacij je bilo v zadnjih petih letih že nekaj. Ta hip v kletnem nadstropju odpravljajo težave z vodo, poleti, ko bo stavba prazna, pa nameravajo popraviti vseh 43 kopalnic.
»Vsi problemi v stavbi se vlečejo od prenove,« pravi vodja tehnične službe v ljubljanski Operi Edi Martinčić. »Ne gre le za finančno škodo, ampak tudi za motenje delovnega procesa; umetniki ne morejo delati, če jim kaplja na glavo. Problem je tudi to, da pravzaprav ne najdemo pravega izvora težav.« Za sanacijo bi ta hip potrebovali okrog 150.000 evrov, plačnik pa mora biti ministrstvo.
Predsednik sveta zavoda Janez Lotrič je ta teden ministra Antona Peršaka pozval, da naj jih v kratkem seznani z natančnim planom sanacije in unovčevanja garancij do izvajalcev, ki so slabo opravili svoje delo. Na ministrstvu pravijo, da so garancijo iz pogodbe z dvema glavnima izvajalcema, SCT in Vegrad (ki sta že v stečaju), že unovčili, iz tega denarja pokrivajo tudi stroške sanacijskih del. Lani so z Opero podpisali tudi pogodbo za 655.310 evrov za sanacijo, pri čemer pa niso predvideni stroški za sanacijo kopalnic.
Nekaj vzeli, nekaj več dali
Glede zmanjšanega obsega sredstev za splošne stroške na ministrstvu pojasnjujejo, da je izračun splošnih stroškov narejen za vse javne zavode enako. Opera bo tako letos dobila natančno 421.376 evrov manj kot lani. Ji je pa ministrstvo zato povečalo sredstva za plače, in to kar za 524.978 evrov oziroma za 6,8 odstotka glede na lani. Tako bo Operi ostalo več lastnega denarja, ki so ga morali v preteklosti namenjati za plače, zdaj pa ga lahko namenijo za splošne stroške oziroma ga porabijo »skladno z možnostmi in lastnimi prioritetami, opredeljenimi v finančnem načrtu in programu dela«.
Ravnatelj Sotošek to komentira: »Drži, da so nam sredstva za plače povečali, vendar se bodo dejanske plače zaposlenih zaradi sprostitve rednih napredovanj, višjih regresov in vplačil za dodatno pokojninsko zavarovanje v letošnjem letu povišale za 268.234 evrov. Realno povišanje plač je torej 256.744 evrov. In glede na to, da so nam sredstva za splošne stroške zmanjšali za 421.000 evrov, smo realno dobili 164.632 evrov manj denarja kot lani. Ob tem je nujno povedati še, da smo v lanskem letu iz lastnih prihodkov za plače zaposlenih doplačali približno 670.000 evrov.«
Iz podatkov zadnjih desetih let je sicer razvidno, da so sredstva, ki jih je ljubljanska Opera prejela od ministrstva, najprej zmanjšala, nato pa spet povečevala. Leta 2007 so prejeli 8.728.272 evrov, leta 2008 9.363.479 evrov, leta 2011 že 10.833.551 evrov; letos je predvidenih 9.643.597 evrov.
Komentara 18
