Najprej je včeraj prišla informacija, da je orkester SNG Opere in baleta izglasoval nezaupnico sedanjemu vodstvu – ravnatelju Petru Sotošku Štularju in umetniškemu vodji opernega dela hiše Roccu, popoldne pa se je izkazalo, da nezaupnice (še) ni. O njej pa se zaposleni menda zelo resno pogovarjajo. Andrej Sraka, član orkestra in predstavnik sindikata Glosa, je povedal: »Če bi prišlo do poslabšanja razmer, se bomo gotovo nemudoma odzvali.«
Zanemarjanje domačega potenciala
Razmere so nevzdržne, pravijo naši viri; vlagale naj bi se osebne tožbe zoper ravnatelja, solisti pevci pa so recimo pred kratkim ostro protestirali proti poskusu spremembe pravilnika o solistih, pri čemer jih je podprl tudi svet zavoda. Pravilnik bi jih med seboj izenačil, ali po domače, solisti bi morali sprejemati tudi stranske vloge. To naj bi vodstvu omogočilo, da bi za osrednje vloge nemoteno vabilo tuje pevske goste, ki bi jih bilo seveda treba posebej plačati; da so bili dosedanji povabljeni gosti nekakovostni, pišejo tudi glasbeni kritiki.
Najpomembnejši razlog za nezadovoljstvo pevcev pa je prepričanje, da sedanje umetniško vodstvo ne zna izkoristiti potenciala domačega ansambla, ki je profilno nedvomno zelo ustrezen. Repertoar naj bi Rocc zapeljal v »alterscenske« vode, ki domačega ansambla ne ohranjajo v dobri pripravljenosti. Protestirajo tudi zaradi nevzdržnih delovnih razmer, saj na voljo nimajo korepetitorjev, s katerimi bi pevci normalno umetniško delovali; pravijo celo, da vodstvo ne prepoznava pravega pomena vloge korepetitorja.
Na drugi strani pa kolegij orkestra opozarja na zdravstvene težave, ki so posledica številnih pomanjkljivosti pri vzdrževanju in popravilu stavbe: v orkestrski jami zelo piha. Nujno potrebujejo tudi nova glasbila, deset let niso dobili novih oblek in čevljev za nastope. Prepričani so, da bi moralo vodstvo pritisniti na ministrstvo, to pa bi moralo zavodu zagotoviti dovolj sredstev za normalno delo.
Opozorila z vseh strani
»V orkestru je nekaj težav, povezane pa so večinoma z osnovnimi sredstvi, ki jih orkester potrebuje za svoje delo, ter s številom zaposlenih, ki nam jih primanjkuje. Imamo tudi pripombe glede umetniškega vodenja, ki pa jih orkester vedno jasno izrazi na sestankih z vodstvom, recimo glede zaposlovanja novih dirigentov, gostujočih dirigentov, ustreznosti programa, delovnih razmer,« je še povedal Sraka.
Tako mnenje pevcev solistov kot mnenje kolegija orkestra je 16. februarja na svojo delovno mizo uradno dobil tudi svet javnega zavoda, ko je na seji razpravljal o finančnem načrtu zavoda za leto 2017. Sraka je povedal: »Ministrstvo je z odločbo za leto 2017 res zmanjšalo sredstva za splošne stroške delovanja ustanove za okrog 400.000 evrov, vendar sindikat glede na zagotovila vodstva, pričakuje, da ne poslovanje javnega zavoda ne možnosti za delo ne bodo okrnjene.«
Predsednik sveta zavoda Janez Lotrič zaposlene podpira. Povedal nam je, da je v torek poslal pismo ministru za kulturo Antonu Peršaku, v katerem ga je obvestil, da so »člani sveta zaskrbljeni zaradi financiranja javnega zavoda za leto 2017«. Ministrstvo ne omogoča normalnega poslovanja ustanove, vseeno pa je svet finančni načrt potrdil. Od ministrstva zdaj pričakujejo, da jih seznani z natančnim načrtom sanacije stavbe (ta se dejansko vleče že vrsto let po prenovi) in s tem, kako nameravajo unovčevati garancije do izvajalcev, ki so slabo opravili svoje delo.
